Ni res, da tretjina upokojencev živi pod pragom tveganja revščine
Avtor: David Bajec
TRDITVI
»Dejstvo je, da delež BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pri nas v zadnjih desetih letih upada. (…) Ta delež je bil [leta 2023] eden izmed najnižjih v zadnjih desetih letih.«
»In drugo je pa tisto, kar je zaskrbljujoče, da imamo eno tretjino slovenskih upokojencev, ki živijo pod pragom revščine.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih statističnega urada je bilo 1. januarja lani v Sloveniji več kot 535 tisoč upokojencev. Foto: Bernd Schray/Pixabay
Poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak je 27. januarja na seji državnega zbora trdil, da »delež BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pri nas v zadnjih desetih letih upada« in da je bil leta 2023 »eden izmed najnižjih v zadnjih desetih letih«. Izjava je bila del poslanskega vprašanja o položaju upokojencev in njihovem življenjskem standardu, ki ga je Knežak zastavil premierju Robertu Golobu.
Po podatkih iz letnega poročila zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za leto 2023 se je delež odhodkov za pokojnine v BDP med letoma 2014 in 2023, z izjemo leta 2020, zniževal. Najnižjo vrednost je dosegel v letih 2019 in 2023, ko je znašal 9,55 odstotka.
Knežak je v poslanskem vprašanju trdil še, da tretjina upokojencev živi pod pragom revščine. Po zadnjih podatkih Sursa, ki se nanašajo na leto 2023, je pod pragom tveganja revščine živelo približno 96 tisoč oziroma 19,7 odstotka upokojencev.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da jih je bilo »toliko izpostavljenih tveganju revščine, kar pa ne pomeni, da so bili tudi dejansko revni«. Kot so pojasnili v metodoloških pojasnilih k podatkom, je prag tveganja revščine relativen, saj »ni določen vnaprej, kot na primer košarica dobrin, nujno potrebnih za življenje, ali kot absolutni znesek, potreben za preživetje«, odvisen pa je od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi ter od števila in starosti njihovih članov.
V poslanski skupini SD so se strinjali, da je bil delež pokojnin v BDP leta 2023 enak tistemu leta 2019. Dodali pa so, da se v razpravah in analizah o pokojninskih reformah vedno uporablja relativni delež BDP, ki omogoča primerljivost med državami in skozi čas, česar absolutne številke ne omogočajo.
Knežak v poslanskem vprašanju sicer ni omenjal primerjav z drugimi državami.
Po pojasnilih poslanske skupine se je Knežak v trditvi, da tretjina upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, skliceval na podatke, po katerih je leta 2023 starostno pokojnino, nižjo od praga revščine (902,67 evra), prejemalo »približno 237.781 od 479.916 upokojencev«. Po teh podatkih je po njihovem polovica upokojencev, ne le tretjina, prejemala pokojnino, nižjo od praga tveganja revščine. Vira podatkov niso opredelili.
Navedli so še, da naj bi v istem letu 339.524 od vseh 635.012 upokojencev prejemalo pokojnine, nižje od praga tveganja revščine, ne glede na vrsto pokojnine.
Primerjava podatkov o prejemnikih starostne pokojnine in tistih med njimi, katerih pokojnina je nižja od praga tveganja revščine, ki jih je posredovala poslanska skupina SD, s podatki v poročilu Zpiza je pokazala, da se ujemajo. Enako velja za podatke o številu vseh prejemnikov starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, katerih pokojnina je nižja od praga tveganja revščine.
Podatek o številu vseh prejemnikov starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine je podoben tistemu iz poročila, vendar ne povsem. V poslanski skupini so namreč, kot kaže, spregledali dejstvo, da to število ne vključuje oseb, ki prejemajo delno in predčasno pokojnino.
Zpiz in Surs podatke, povezane s pokojninami, sicer pripravljata drugače. Zpiz v tabeli o razporeditvi pokojnin v letnem poročilu prikazuje podatke za posameznike, Surs pa za izračun stopnje tveganja revščine med upokojenci upošteva vse razpoložljive (neto) dohodke članov gospodinjstva, v katerem upokojenci živijo, ne zgolj pokojnin.
SKLEP
Poslanec stranke SD Soniboj Knežak je 27. januarja na državnozborski seji trdil, da »delež BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pri nas v zadnjih desetih letih upada« in da je bil ta leta 2023 »eden izmed najnižjih v zadnjih desetih letih«.
Po podatkih Zpiza se je delež odhodkov za pokojnine v BDP med letoma 2014 in 2023 zniževal, z izjemo leta 2020. Najnižjo vrednost je dosegel v letih 2019 in 2023.
Trditev, da »delež BDP, ki ga namenjamo pokojninam, pri nas v zadnjih desetih letih upada«, je manipulativna. Delež BDP, namenjen pokojninam, se je med letoma 2014 in 2023 res zniževal, vendar je v letih 2019 in 2023 dosegel isto najnižjo vrednost.
Knežak je še trdil, da tretjina upokojencev živi pod pragom revščine. Po zadnjih podatkih statističnega urada, za leto 2023, je pod pragom tveganja revščine živelo približno 96 tisoč oziroma 19,7 odstotka upokojencev, torej manj kot tretjina.
Trditev, da pod pragom tveganja revščine živi tretjina upokojencev, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).