Poslanci v shrambi
Uroš Škerl Kramberger, Meta Gantar, Klara Škrinjar
—
Poslanec SDS Andrej Kosi je v preteklosti živel v objektu, ki je bil uradno kategoriziran kot shramba za spravilo pridelkov. Nepojasnjena ostaja tudi bivalna situacija dveh poslancev, ki imata stalno prebivališče v objektu z uporabno površino, manjšo od dveh javnih parkirnih mest.
Vizualizacija: Mashoni
Ko je poslanec Andrej Kosi (SDS) spomladi 2022 kandidiral za poslanca, so ga v intervjuju za lokalni portal Spodnjepodravje predstavili kot inženirja gradbeništva, ki »se veliko sooča s težavami v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj in si je nabral veliko izkušenj«.
Te je pridobival tudi v zasebnem življenju, saj je bil objekt, v katerem z družino živi, do leta 2014 opredeljen kot črna gradnja.
Obširna dokumentacija, ki smo jo pridobili na zemljiški knjigi, upravni enoti in gradbenem inšpektoratu, kaže, da sta Kosi in njegova žena gradbeno dovoljenje pridobila že leta 2007, vendar ne za družinsko hišo, temveč za gradnjo gospodarskega objekta, natančneje shrambe za spravilo pridelkov.
V tistem času na Kosijevi parceli po ugotovitvah gradbenega inšpektorja, ki jo je obiskal leta 2012, ni bila dovoljena stanovanjska gradnja, saj zemljišče ni bilo registrirano kot stavbno. Povrhu je uradno šlo za »shrambo za spravilo pridelkov«, inšpektor pa je ugotovil, da gre dejansko za stanovanjsko hišo.
Družinska hiša poslanca Andreja Kosija (SDS) na desni je bila do leta 2014 uradno registrirana kot shramba za spravilo pridelkov. Foto: Oštro
Inšpektor je pregled opravil brez navzočnosti lastnikov objekta, zakoncev Kosi, ki pa ju je pozneje pozval na zaslišanje. Kosi je inšpektorju pojasnil, da sta objekt spremenila v stanovanjskega zaradi prostorske stiske, ker so v vmesnem času postali mlada družina. Spremembo namembnosti zemljišča v stanovanjsko sta sicer predlagala že leta 2004, toda do leta 2012, ko se je začel inšpekcijski postopek, spremembe še ni bilo.
Satelitska posnetka iz leta 2008 (levo) in 2013 (desno), pridobljena z orodjem za zgodovinske posnetke google earth, iz katerih je videti, da je bila Kosijeva hiša že leta 2008 takšna kot danes.
Gradbeni inšpektor je nato izdal odločbo, s katero jima je naložil, da morata pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje za hišo, v kateri živita. Dotlej je uporabo črne gradnje prepovedal. Za spremembo dovoljenja bi morala zaprositi v mesecu dni.
Ker Kosijeva prošnje za spremembo gradbenega dovoljenja še po skoraj letu in pol nista vložila, se je inšpektor odločil za izvršbo, s katero je vnovič prepovedal uporabo stanovanjskega objekta in lastnikoma naložil vzpostavitev stanja, ki bo skladno z gradbenim dovoljenjem, torej spremembo hiše v gospodarski objekt. Če Kosijeva tega ne bi storila, jima je grozila denarna kazen v višini najmanj 3000 evrov.
Dokumentacija gradbene inšpekcije kaže, da sta se Kosijeva naposled uklonila inšpektorju in vendarle zaprosila za spremembo namembnosti objekta. Šlo je za las, saj sta zahtevo vložila zadnji dan pred iztekom inšpekcijskega roka. Že čez nekaj mesecev je upravna enota gradbeno dovoljenje spremenila v stanovanjsko, inšpektor je postopek ustavil, Kosijevi pa poslej živijo v legalizirani domačiji.
Prebivališče na 18 kvadratnih metrih
Medtem ostaja nepojasnjena bivalna situacija dveh poslancev, ki imata oba stalno prebivališče prijavljeno v objektu z uporabno površino, manjšo od dveh javnih parkirnih mest, in poslanca, ki s partnerico sicer ne živi na koruzi, pač pa v objektu, kamor bi jo lahko shranili.
Dejan Süč (GS) glede na ortofoto posnetke geodetske uprave in objave na družbenih omrežjih prebiva v slabih 50 kvadratnih metrov veliki stavbi za spravilo pridelka, ki – sodeč po Süčevih objavah na družbenih omrežjih – ni videti kot gospodarski objekt. Preurejena je v lično hišo.
Poslanec svoje nepremičninske situacije uredništvu ni pojasnil. Upravna enota Lendava pa ni želela posredovati kopij gradbenih dovoljenj za parcelo, na kateri stoji objekt, s katerimi bi preverili njegovo namembnost, zato smo sprožili pritožbeni postopek.
Vsaj dva poslanca imata stalno prebivališče v objektih, katerih uradna površina je zelo majhna, le 18 kvadratnih metrov.
Osemnajst kvadratnih metrov velika hiša poslanca Miroslava Gregoriča (GS). Zraven je večji objekt, ki je kategoriziran kot prostor za spravilo pridelka. Foto: Oštro
Miroslav Gregorič (GS) ima po podatkih zapisnika o ugotovitvi izida volitev poslancev v državni zbor iz leta 2022 stalno prebivališče sredi gozda nad Radečami v Posavju, kjer ima v lasti tudi več gozdnih parcel s skupno površino 11,7 hektarja. Na izrecno vprašanje, ali tam – po Gursovih podatkih na 18 kvadratnih metrih – prebiva, ni odgovoril.
Obenem je lastnik nepremičnin v Ljubljani in hrvaški Istri, ki jih je vsaj delno podedoval, njegovi ožji družinski člani pa imajo še dve hiši v Ljubljani in počitniško hišo, prav tako v Istri.
Bojan Podkrajšek (SDS) ima po istih podatkih stalno prebivališče v hiši v okolici Slovenskih Konjic z uporabno površino 18,8 kvadratnega metra. V njej je sicer še velika klet v izmeri 32 m2, prav tako ji pripada 108 m2 prostora, ki je v Gursovi evidenci opredeljen kot nerazporejen.
Poslanec ni razjasnil vprašanja majhne uporabne površine hiše, sploh glede na površino nerazporejenega prostora. Na hišnem naslovu ima poslančev družinski član sicer registrirano samostojno podjetništvo za upravljanje sončne elektrarne; sončne celice prekrivajo tako hišo kot sosednje objekte.
Hiša Bojana Podkrajška (SDS) je druga na levi in ima po uradnih podatkih 18,8 kvadratnega metra uporabne površine. Foto: Oštro
