Učiteljica, ki poučuje v Šentilju, zna slovensko
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»V Šentilju uči učiteljica iz Srbije, ki ne zna slovensko in poučuje ꞌslovenštinuꞌ.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
V lanskem šolskem letu je bilo v osnovnih šolah zaposlenih 18.824 učiteljev in učiteljic, kar je 1,2 odstotka več kot v prejšnjem šolskem letu. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Uporabnik facebooka je 31. oktobra trdil, da »v Šentilju uči učiteljica iz Srbije, ki ne zna slovensko in poučuje ꞌslovenštinuꞌ«. Objavo je do zaključka redakcije delilo več kot 160 uporabnikov tega družbenega omrežja.
Po evidenci vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov v občini Šentilj delujeta Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Sladki Vrh. Srednje šole v tej občini ni.
Mihelca Fajs, ravnateljica OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, je za Razkrinkavanje.si potrdila, da na njihovi šoli uči v Srbiji rojena učiteljica razrednega pouka, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Pojasnila je, da učiteljica poučuje tudi slovenščino, a je v Sloveniji opravila strokovni izpit, s katerim kandidat za učitelja med drugim dokaže, da obvlada knjižno slovenščino kot učni jezik. Zato »trditve, da ne zna slovensko, nikakor ne držijo«.
Na OŠ Sladki Vrh se na naša vprašanja niso odzvali.
O primeru šentiljske učiteljice je 28. oktobra prvi poročal portal e-Maribor, kjer so trdili, da »na Osnovni šoli Rudolfa Maistra v Šentilju otroke, stare od 7 do 8 let, poučuje učiteljica, ki slovenščine sploh ne obvlada«. Tri dni pozneje so v novem članku navedli, da po pojasnilih ministrstva za vzgojo in izobraževanje zadevo obravnava inšpektorat za šolstvo.
Na ministrstvu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je primer obravnaval inšpektorat za šolstvo, vendar v šoli ni uvedel izrednega inšpekcijskega nadzora, saj je na podlagi pregledane dokumentacije ugotovil, da učiteljica, zoper katero so bile podane pritožbe, izpolnjuje zakonske pogoje za poučevanje.
Sklicevali so se na zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki velja od leta 1996 in določa, da morajo strokovni delavci v izobraževanju obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit.
Obvladovanje knjižne slovenščine kot učnega jezika se pri šolskih strokovnih delavcih, ki so pridobili srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo v slovenskem jeziku ali so končali študijski program v Sloveniji, preverja s strokovnim izpitom.
Pomanjkanje učiteljev po vsej državi
Na splošno pomanjkanje učiteljev opozarjajo tako mednarodne organizacije, denimo Unesco v letošnjem globalnem poročilu o izobraževanju, kot slovenski sindikat vzgoje in izobraževanja. Težavo šole rešujejo s premeščanjem učiteljev med predmeti, nekatere pa tudi z zaposlovanjem iz tujine.
Na vprašanje, ali je dopustno, da v šolah zaradi kadrovske stiske poučujejo učitelji z neustrezno izobrazbo in pomanjkljivim znanjem slovenščine, je ministrstvo odgovorilo, da zakon v nekaterih primerih dovoljuje tudi zaposlitev kandidata, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za delo.
Šola lahko tako v primerih, ko se na razpis za prosto delovno mesto ne prijavi noben kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, a je zaposlitev nujna za nemoten potek vzgojno-izobraževalnega dela, za določen čas dveh let zaposli kandidata z ustrezno izobrazbo, ki še ni opravil strokovnega izpita.
Nadalje lahko šola kandidata, ki sicer ima ustrezno smer izobrazbe, a ni pedagog, zaposli za določen čas treh let. Kandidat pa mora v enem letu od sklenitve pogodbe začeti študij za pridobitev pedagoške izobrazbe, sicer pogodba dan po izteku roka preneha veljati.
V skrajnem primeru lahko šola za določen čas enega leta zaposli tudi kandidata, ki niti delno ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, še določa zakon.
Varuh človekovih pravic je za Razkrinkavanje.si ponovil komentar, ki ga je podal za portal N1.
Pojasnil je, da »odsotnost učitelja bolj ogroža otrokove pravice kot pomoč osebe brez potrebnih kompetenc«, a je to lahko le skrajni in začasni ukrep, ne pa dolgoročna ali trajna rešitev.
Glede problema domnevnega pomanjkljivega znanja slovenskega jezika pri nekaterih učiteljih je za Razkrinkavanje.si poudaril, da »rahljanje pogojev, določenih v pravilnikih o izobrazbi učiteljev in drugih šolskih strokovnih delavcev, ne sme posegati v zakonsko določilo, po katerem je učni jezik v osnovni šoli slovenski, na dvojezičnih območjih pa tudi italijanski ali madžarski«.
S primeri neupravičeno obtoženih učiteljev zaradi pomanjkanja kvalificiranosti varuh sicer ni seznanjen in jih ni obravnaval.
Portal e-Maribor se je na prošnjo Razkrinkavanja.si, naj pojasnijo trditve, da na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju poučuje učiteljica, »ki slovenščine sploh ne obvlada«, odzval z žalitvami. Portal vztraja pri trditvi, da učiteljičin primer obravnava inšpektorat za šolstvo.
Tudi uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnik facebooka je 31. oktobra trdil, da »v Šentilju uči učiteljica iz Srbije, ki ne zna slovensko in poučuje ꞌslovenštinuꞌ«.
Da na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju »poučuje učiteljica, ki slovenščine sploh ne obvlada«, je oktobra trdil tudi portal e-Maribor. Trdil je še, da naj bi primer obravnaval inšpektorat za šolstvo.
Ravnateljica OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Mihelca Fajs je potrdila, da na njihovi šoli uči v Srbiji rojena učiteljica razrednega pouka, ki na razredni stopnji poučuje tudi slovenščino, vendar ta že vrsto let živi v Sloveniji, kjer je opravila tudi strokovni izpit, s katerim kandidat za učitelja dokaže, da obvlada slovenski knjižni jezik kot učni jezik.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je inšpektorat za šolstvo obravnaval ta primer, a je ugotovil, da učiteljica izpolnjuje zakonske pogoje za poučevanje.
Trditev, da »v Šentilju uči učiteljica iz Srbije, ki ne zna slovensko in poučuje ꞌslovenštinuꞌ«, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).