Temperature po svetu zadnjih 17 let rastejo
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih ameriške uprave za oceane in ozračje se Zemlja od leta 1981 vsako desetletje povprečno segreje za 0,18 stopinje Celzija. Foto: Unsplash
Redni profesor in vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič je 26. avgusta v intervjuju za portal Demokracija.si med drugim odgovoril na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju koncept brezogljične družbe nesmiseln. »Svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja,« je dejal.
Svetovne temperature spremlja več mednarodnih meteoroloških centrov. Po podatkih ameriške nevladne okoljske organizacije Berkeley Earth se je Zemlja do lani segrela za 0,9 stopinje Celzija glede na povprečno globalno temperaturo med letoma 1951 in 1980. V zadnjih 17 letih se je povprečna globalna temperatura povišala za 0,34 stopinje Celzija.
Berkeley Earth povprečno globalno temperaturo pridobi z obdelavo podatkov vremenskih postaj na kopnem in na morski gladini. Lani je povprečne mesečne temperature za Berkeley Earth merilo 18,8 tisoč postaj. Podatke o mesečnih temperaturah na morski gladini zbira britanski nacionalni meteorološki center Hadley.
Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je v poročilu za leto 2021 ugotavljala, da se Zemlja od leta 1981 vsako desetletje segreje za 0,18 stopinje Celzija. To je 0,1 stopinje več, kot se je temperatura povišala v desetletjih med letoma 1880 in 1980.
Žiga Zaplotnik, asistent na katedri za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, je pojasnil, da povprečna svetovna temperatura sicer ni dobro merilo, kako segrevanje vpliva na človeka. »Živimo namreč na kopnem in temperatura nad njim je bila lani za 1,7 stopinje Celzija višja kot v predindustrijski dobi.«
»Izjava, da izmerjene temperature že 17 let ne kažejo ogrevanja, je napačna,« je dejal za Razkrinkavanje.si in pojasnil, da je bila rast povprečne globalne temperature v obdobju med letoma 2000 in 2012 minimalna: »V tem času so toploto pospešeno absorbirali oceani, še posebej tropski Pacifik.«
Pri tem se je skliceval na mednarodno revijo Nature, v kateri so leta 2014 pojasnili, da je bila povprečna temperatura leta 2012 zaradi pojava, ki se imenuje premor globalnega segrevanja oziroma obdobje razmeroma majhnih sprememb povprečnih svetovnih temperatur, za 0,1 do 0,2 stopinje Celzija nižja od pričakovanega povprečja.
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je letos v klimatskem poročilu kot glavni vzrok za segrevanje ozračja navedel naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov. »Vpliv teh sicer nekoliko zmanjšajo drugi človekovi vplivi, na primer sulfatni aerosoli in sprememba rabe tal, zaradi katere se je rahlo povečala odbojnost Zemlje na Sončevo sevanje,« je poročilo povzel Zaplotnik.
Cilj držav podpisnic pariškega sporazuma, med njimi je tudi Slovenija, je ohranitev globalnega segrevanja vsaj pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Prizadevale si bodo sicer, da segrevanje ostane pod 1,5 stopinje Celzija. IPCC je leta 2018 v poročilu o globalnem segrevanju navedel, da bo pol stopinje razlike pomembno vplivalo na biotsko raznovrstnost in ekosisteme.
Na Mihaličeve trditve, objavljene v Demokraciji, se je v sredo odzvalo tudi pet profesorjev z ljubljanske univerze. V odzivu, ki ga je na svojem spletnem mestu objavila univerza, so zanikali tudi njegovo trditev, da svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja. Pojasnili so, da globalne temperature naraščajo, pri čemer so se prav tako sklicevali na podatke Barkeley Earth.
Mihaliča smo prosili za odziv na naše ugotovitve. Ko ga bomo prejeli, ga bomo objavili.
S K L E P
Na portalu Demokracija.si so 26. avgusta objavili intervju z rednim profesorjem na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Rafaelom Mihaličem, ki je dejal: »Svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja.«
Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje je v poročilu za leto 2021 navedla, da se je Zemlja od leta 1880 vsako desetletje v povprečju segrela za 0,08 stopinje Celzija, od leta 1981 pa vsako desetletje za 0,18 stopinje.
Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bila rast povprečne globalne temperature med letoma 2000 in 2012, kamor deloma sega tudi obdobje 17 let, na katero se je nanašala Mihaličeva izjava, minimalna – po podatkih organizacije Berkeley Earth je zrasla za 0,24 stopinje Celzija, saj so toploto takrat pospešeno absorbirali oceani.
Toda po podatkih te ameriške nevladne organizacije se je povprečna svetovna temperatura v zadnjih 17 letih v primerjavi z obdobjem med letoma 1951 in 1980 povišala za 0,34 stopinje Celzija.
Trditev Rafaela Mihaliča, da svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Posodobitev, 16. 9.:
V prispevku smo zapisali, da se je po podatkih ameriške nevladne okoljske organizacije Berkeley Earth Zemlja lani segrela za 0,9 stopinje Celzija glede na povprečno globalno temperaturo med letoma 1951 in 1980. Zemlja se je za 0,9 stopinje Celzija segrela do lani.
V prispevku smo zapisali, da je lani povprečne mesečne temperature za Barkeley Earth merilo 18,8 postaje. Merilo jih je 18,8 tisoč. Za napako se opravičujemo.
