»Spirala nasilja« na Bližnjem vzhodu se ni začela 7. oktobra
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Mineva eno leto od napada Hamasa na Izrael, 7. oktobra 2023, s katerim se je začela spirala nasilja na Bližnjem vzhodu s katastrofalnimi humanitarnimi posledicami, predvsem za ženske in otroke.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je bilo od 7. oktobra 2023 ubitih več kot 41 tisoč Palestincev, na tisoče pa jih je pogrešanih. Foto: DPA/STA
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je 7. oktobra, ob obletnici napada Hamasa na Izrael, na svojem spletnem mestu objavilo izjavo, v kateri so trdili, da se je s tem napadom začela »spirala nasilja na Bližnjem vzhodu«. Izjavo so delili tudi na facebooku in omrežju X.
Sedmega oktobra lani se je začel usklajen napad vojaškega krila Hamasa in drugih palestinskih oboroženih skupin, ki so jih spremljali palestinski civilisti, na izraelske civilne cilje in vojaška oporišča na jugu Izraela blizu meje z Gazo. Združeni narodi so v poročilu o napadu sklicujoč se na izraelske vire povzeli, da je bilo na ta dan in v naslednji tednih v Izraelu ubitih več kot 1200 ljudi, skoraj 15.000 pa je bilo ranjenih.
Posebna neodvisna mednarodna komisija, ki jo je ustanovil svet OZN za človekove pravice, je ugotovila, da je Hamas kot talce ugrabil najmanj 252 ljudi, večinoma civilistov. V poročilu, objavljenem junija letos, je zapisala, da je bilo do 21. maja izpuščenih ali rešenih 128 talcev, med katere so prišteli tudi trupla ubitih, ki jih je Hamas predal Izraelu. Sto osemindvajset talcev je ostalo v ujetništvu.
Komisija je poudarila, da »napada v Izraelu in izraelske vojaške operacije v Gazi ne smemo obravnavati ločeno«. Izraelske oborožene sile (IDF) so že 7. oktobra zjutraj začele izvajati zračne napade na območje Gaze, naslednji dan pa je Izrael oznanil začetek obsežne vojaške operacije z uradnim ciljem popolnoma uničiti Hamas, vključno z njegovimi vladnimi funkcijami. Cilj akcije je tudi izpustitev izraelskih talcev.
Po novejših podatkih ZN se je do 6. oktobra letos število smrtnih žrtev v Gazi povzpelo na okrog 42 tisoč, število ranjenih pa je bilo ocenjeno na več kot 97 tisoč. Poleg tega je razseljenih skoraj dva milijona Palestincev.
Nasilje pred 7. oktobrom
Kot v poročilu navaja neodvisna mednarodna komisija, so se z izraelskimi napadi in vojaškimi operacijami v Gazi poslabšale že tako težke humanitarne razmere. Dolgotrajna blokada Gaze, ki jo Izrael izvaja od leta 2007, je že prej spodkopala gospodarstvo in kršila temeljne človekove pravice prebivalstva.
Devetega oktobra lani pa je Izrael z razglasitvijo popolnega obleganja območja Gaze to povsem odrezal od osnovnih virov in uvoza blaga, s čimer je prebivalcem močno omejil dostop do hrane, vode, goriva in električne energije. Zaprl je vse prehode v Gazo in s tem onemogočil redno dostavo blaga in dostavo humanitarne pomoči.
Izraelski obrambni minister Joav Galant je obleganje takrat označil za povračilni ukrep in napovedal »popolno obleganje ... brez elektrike, brez vode, brez hrane, brez goriva. Borimo se proti človeškim živalim in temu primerno tudi ravnamo.«
Stopnjevanje nasilja v izraelsko-palestinskem sporu občuti vsa bližnjevzhodna regija, je v poročilu za leto 2023 opozorila Amnesty International. Poleg drugih dolgotrajnih konfliktov v Iraku, Libiji, Siriji in Jemnu, ki še naprej uničujejo življenja, je bilo v izraelskih spopadih s Hezbolahom po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje do 20. oktobra letos ubitih skoraj 2500 Libanoncev, ranjenih jih je bilo več kot 11 tisoč. Po podatkih inštituta za nacionalne varnostne študije na telavivski univerzi je bilo v teh spopadih do 20. oktobra letos ubitih 79 Izraelcev, od tega 48 vojakov.
“Borimo se proti človeškim živalim in temu primerno tudi ravnamo.”
V spopadih je bilo od 7. oktobra lani do 26. oktobra letos ubitih 131 novinarjev, od tega 123 Palestincev in dva Izraelca. Izraelske oborožene sile so v južnem Libanonu ubile šest novinarjev. V izraelskih napadih v Siriji je bilo ubitih osem vojakov, štirikrat pa so izraelske sile zadele letališče v Alepu. Od 9. oktobra lani je izraelska vojska večkrat napadla tudi prehod Rafa na meji z Egiptom, pri čemer je enkrat ranila pripadnike egiptovske mejne straže.
Toda korenine izraelsko-palestinskega konflikta segajo dlje od 7. oktobra. Po poročanju ZN so se spori med Arabci in Judi na območju Palestine zaostrili že v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je povečalo priseljevanje Judov zaradi preganjanja v Evropi in spričo sionističnega gibanja, katerega cilj je bila ustanovitev judovske države v Palestini.
Generalna skupščina ZN je leta 1948 sprejela resolucijo za rešitev spora med Judi in Arabci v Palestini, ki je bila v tistem času pod britansko upravo. Resolucija je predvidevala razdelitev ozemlja ter ustanovitev neodvisne države Palestine in judovske države Izrael. Toda z ustanovitvijo države 14. maja 1948 se je sistematično priseljevanje izraelske skupnosti na območje Palestine pospešilo in začeli so se vojaški spopadi med skupnostma.
Vsako leto 15. maja, dan po obletnici ustanovitve Izraela, Palestinci zaznamujejo nakbo, dan katastrofe. S tem se spominjajo začetka množičnega razseljevanja in razlastitve Palestincev. S koncem britanskega mandata in odhodom britanskih sil, razglasitvijo neodvisnosti države Izrael in vstopom sosednjih arabskih vojsk v konflikt so leta 1948 razmere prerasle v prvo arabsko-izraelsko vojno.
Tedaj ustanovljene izraelske oborožene sile so sprožile veliko ofenzivo, v kateri je umrlo več tisoč ljudi. Povzročila je ozemeljske spremembe in več kot polovico palestinskega prebivalstva pognala v begunstvo.
Zgodovinar Simon C. Smith je v knjigi o sueški krizi in njenih posledicah zapisal, da so izraelske sile leta 1956 po egiptovski nacionalizaciji Sueškega prekopa zaradi gospodarskega bojkota ter prepovedi plovbe skozi prekop in Akabski zaliv napadle Egipt in zasedle Sinaj in Gazo.
Po sprejetju resolucije ZN leta 1948 se je Izrael razširil na 77 odstotkov ozemlja nekdanje Palestine, vključno z večjim delom Jeruzalema, Jordanija in Egipt pa sta nadzorovala preostali del ozemlja, ki je bilo z resolucijo dodeljeno novi neodvisni državi Palestini.
Leta 1967 je v šestdnevni vojni Izrael zasedel območje Gaze in Zahodni breg, tudi vzhodni Jeruzalem, ki ga je nato priključil svojemu ozemlju. Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo št. 242, s katero so zahtevali umik izraelskih oboroženih sil z zasedenih ozemelj, prenehanje vojskovanja ter spoštovanje ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vseh držav.
Zanikani zločini proti človeštvu
Kljub resolucijam Združenih narodov in mirovnim sporazumom je v Gazi pred lanskim 7. oktobrom dobra dva milijona Palestincev živelo na zgolj 360 kvadratnih kilometrih ozemlja. Raziskava Amnesty International iz leta 2022 navaja, da Izrael izvaja množične zasege palestinske zemlje in lastnine, nezakonite poboje, prisilne selitve, drastične omejitve gibanja ter Palestincem odreka narodnost in državljanstvo.
Unicef je v avgustovskem poročilu o humanitarnih razmerah v Palestini navedel, da je bilo več kot 86 odstotkov območja Gaze predmet odredb o razselitvi, pri čemer so se morale številne družine preseliti večkrat.
“Taborišče Mavasi predstavlja približno 3 odstotke površine Gaze. Pred vojno je imelo 9000 prebivalcev, zdaj pa jih ima okoli 730.000. Če bi bil Mavasi mesto, bi bil najgosteje naseljeno mesto na svetu!”
Tiskovni predstavnik Unicefa James Elder je oktobra opozoril, da je imelo taborišče Mavasi pred vojno 9 tisoč prebivalcev, zdaj pa jih ima okoli 730 tisoč, in dodal, da »če bi bil Mavasi mesto, bi bil najgosteje naseljeno mesto na svetu«.
Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) dvakrat na teden objavi poročilo o humanitarih razmerah na okupiranem palestinskem ozemlju. Poročali so, da so izraelske oblasti med 1. in 21. oktobrom letos omogočile le šest odstotkov usklajenih premikov humanitarne pomoči za Gazo prek kontrolne točke Rašid, 18. in 19. oktobra pa so izraelske rakete poškodovale vse tri še delujoče bolnišnice v severni Gazi.
Neodvisna komisija sveta ZN za človekove pravice je ugotovila, da je Izrael »v zvezi z vojaškimi operacijami v Gazi« po lanskem 7. oktobru zagrešil vojne zločine, zločine proti človečnosti ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Izrael je njihove ugotovitve zavrnil.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se zavedajo, da je konflikt na Bližnjem vzhodu posledica dolgotrajnih zgodovinskih napetosti, ki segajo desetletja v preteklost. S trditvijo o začetku »spirale nasilja« z napadom Hamasa so želeli poudariti trenutno stopnjo eskalacije, ki od 7. oktobra lani poleg Gaze vključuje naraščajoče nasilje na Zahodnem bregu, spopade med Izraelom in Hezbolahom ter med Izraelom in Iranom in spopade v Libanonu.
SKLEP
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je 7. oktobra, ob obletnici napada Hamasa na Izrael, na svojem spletnem mestu objavilo izjavo, v kateri je trdilo, da se je s tem napadom začela »spirala nasilja na Bližnjem vzhodu«.
Posebna komisija, ki jo je ustanovil svet OZN za človekove pravice, je zapisala, da so v zvezi s tem napadom pripadniki vojaških kril Hamasa in drugih palestinskih skupin tega dne namerno ubijali, ranili, trpinčili, zajemali talce ter izvajali spolne napade na civiliste. Izrael je isti dan odgovoril z zračnimi napadi na Gazo, naslednji dan pa oznanil začetek obsežne vojaške operacije in od takrat do maja ubil najmanj 34.800 in ranil skoraj 88 tisoč ljudi.
Poudarili so, da napada Hamasa na Izrael in izraelske vojaške operacije v Gazi ne smemo obravnavati ločeno. Kot navajajo v poročilu, so se z izraelskimi napadi in vojaškimi operacijami v Gazi poslabšale že tako težke humanitarne razmere. Dolgotrajna blokada območja Gaze, ki jo Izrael izvaja od leta 2007, je že prej spodkopala gospodarstvo in kršila temeljne človekove pravice prebivalstva.
Izrael je 9. oktobra lani razglasil popolno obleganje Gaze, s čimer je močno omejil dostop prebivalstva do hrane in vode, goriva in električne energije, pa tudi dostavo humanitarne pomoči.
Zgodovinski viri in poročila institucij, kot so Združeni narodi, navajajo, da so se izraelsko-palestinski in drugi spori v regiji začeli že pred nastankom samostojne države Izrael. Prva arabsko-izraelska vojna je izbruhnila leta 1948 ob ustanovitvi Izraela. V konflikte so se vključevale tudi druge bližnjevzhodne države, denimo Egipt in Sirija.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so pojasnili, da se zavedajo, da je konflikt na Bližnjem vzhodu rezultat dolgotrajnih zgodovinskih napetosti. S trditvijo o začetku »spirale nasilja« z napadom Hamasa so želeli poudariti trenutno stopnjo eskalacije.
Nasilje na Bližnjem vzhodu se je po Hamasovem napadu na Izrael lanskega 7. oktobra poslabšalo, a se takrat ni začelo. Trditev ministrstva ob obletnici Hamasovega napada je pristranska.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).