Preverjamo trditve o predlogu zakona o medijih: 1. del, oglaševanje
Avtorica: Meta Gantar
Preverili smo verodostojnost najpogostejših trditev glede predloga zakona o medijih, ki smo jih zbirali tri tedne. Združili smo jih v tri sklope, v prvem pa obravnavamo tiste s področja oglaševanja. Predstavljamo jih ločeno.
TRDITVI
»Zakon [predlog zakona o medijih] praktično prepoveduje vse medije razen RTV, ker ne dovoljuje hkratnega delovanja medijev in oglaševanja.«
»Mogoče si je interpretirati, da je konec tudi z verskimi oznanili na STA in javni RTV, ki jo vsi plačujemo, saj to Levica prepoveduje kot 'politično in versko oglaševanje'.«
OCENE
Pripravljavci predloga zakona o medijih so opozorili, da zdaj veljavni zakon ne zahteva preglednosti državnega oglaševanja v medijih. Foto: Domen Grögl/STA
»Zakon [predlog zakona o medijih] praktično prepoveduje vse medije razen RTV, ker ne dovoljuje hkratnega delovanja medijev in oglaševanja.«
Zala Klopčič, članica SDS in nekdanja podpredsednica podmladka te stranke, je 2. januarja v objavi na facebooku glede predloga zakona o medijih trdila, da »praktično prepoveduje vse medije razen RTV, ker ne dovoljuje hkratnega delovanja medijev in oglaševanja«.
Sklicevala se je na 25. člen o nezdružljivosti opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti iz ene od različic predloga zakona o medijih, ki jo je obravnavala vlada. Končni predlog zakona je vlada v državni zbor poslala zadnji dan minulega leta.
Dan po objavi na facebooku, 3. januarja, je Zala Klopčič kot odgovor na posredovanje zakona v državni zbor začela zbirati podpise za spletno peticijo Proti vmešavanju politike v medije in socialna omrežja, o kateri je pripravila objavo na facebooku. Trditev je ponovila 13. januarja v oddaji Faktor, kjer je sicer dodala, da je nezdružljivost določena že v aktualnem zakonu in da so vsi izdajatelji medijev, ki so tudi oglaševalci, v prekršku.
Po 41. členu aktualnega predloga zakona o medijih, ki ne dopušča združljivosti oglaševalske in medijske dejavnosti, fizična ali pravna oseba oziroma njen lastnik, registrirana za dejavnost oglaševalskih in sorodnih dejavnosti, ne sme biti hkrati tudi izdajatelj oziroma ustanovitelj medija in ne sme imeti lastniških, upravljavskih ali glasovalnih pravic v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja in nasprotno.
Nezdružljivost oglaševalske dejavnosti s televizijsko in radijsko v smislu hkratnega lastništva določa tudi 60. člen aktualnega zakona o medijih, po zdajšnjem predlogu zakona pa bi jo razširili na celotno medijsko dejavnost. Pripravljavci predloga zakona sicer trdijo, da ohranjajo nezdružljivost dejavnosti iz aktualnega zakona.
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo pri ljubljanski fakulteti za družbene vede se s tem ne strinja povsem, saj nova in nenatančna ubeseditev 41. člena v nasprotju z aktualnim zakonom dopušča interpretacijo, da bi agencija za komunikacijska omrežja in storitve lahko oglobila medijske akterje, če bodo ti posredovali oglaševalski prostor.
Če pa so pripravljavci predloga želeli kot prekršek določiti zgolj hkratno lastništvo medija in oglaševalske agencije, bi morali to bolj jasno definirati, meni.
Mediji zaradi objavljanja oglasov, s čimer se preživljajo, ne bi smeli biti v prekršku ali prepovedani, je ocenil. V Sloveniji poleg številnih drugih medijev oglašuje tudi javna radiotelevizija, zato prepoved objavljanja oglasnih besedil v medijih ni smiselna, niti ni izvedljiva saj bi to bilo enako kot prepoved spletnih strani časopisom.
Predlagani zakon medijev, katerih lastniki bi kršili 41. člen, ne bi prepovedal, ampak bi kršitelje oglobil. Za posameznike je predvidena globa od 200 do 1000 evrov, za samostojne podjetnike od 2500 do 10 tisoč evrov, za pravne osebe pa od pet do sto tisoč evrov, odvisno od velikosti.
V 58. členu predlaganega zakona je določena le prepoved prikritega oglaševanja, v 59. členu pa prepoved oglaševanja ali promocijskega umeščanja izdelkov, kot so tobak, alkohol, medicinski pripomočki in zdravstvene storitve, v medijske vsebine, če ni z zakonom določeno drugače.
Milosavljević se sicer strinja, da oglaševalska organizacija ali agencija ne bi smela biti lastnica medija, saj bi ga uporabila kot svoj podaljšek, v katerem ne bi mogla zagotavljati uredniške avtonomije, novinarji pa bi posledično težko opravljali svoje delo.
Na predlog dela poslancev SDS bo državni zbor o predlogu zakona o medijih opravil splošno razpravo, ki je predvidena za torek, 4. februarja, ob zaključku 27. redne seje.
Zalo Klopčič smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njen odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Del trditve, da predlog zakona o medijih »prepoveduje vse medije razen RTV« zaradi hkratnega delovanja medijev in oglaševanja ne drži, saj v primeru kršitev predloga predvideva globo, ne ukinitve.
Del trditve, da predlog ne dovoljuje hkratnega delovanja medijev in oglaševanja uvrščamo v sivo cono, saj 41. člen ne omogoča enoznačne interpretacije, ali prepoveduje le hkratno lastništvo medija in oglaševalske agencije ali dejansko hkratno opravljanje oglaševalske in medijske dejavnosti.
»Mogoče si je interpretirati, da je konec tudi z verskimi oznanili na STA in javni RTV, ki jo vsi plačujemo, saj to Levica prepoveduje kot 'politično in versko oglaševanje'.«
Novinar Luka Svetina je 13. januarja v komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina, trdil, da si je po predlogu zakona o medijih mogoče predstavljati, da bosta slovenska tiskovna agencija (STA) in javna radiotelevizija (RTVS) prenehali objavljali verska oznanila.
Po 67. členu predlaganega zakona o medijih na RTVS, STA in v medijih, ki jih izdajajo javni subjekti oziroma imajo prevladujoč vpliv nad lastništvom, ne bo dovoljeno politično ali versko oglaševanje. Izjemoma bi bilo politično oglaševanje dovoljeno v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji.
Pripravljavci predloga zakona so v pojasnilu k 67. členu opredelili pojem versko oglaševanje kot objavljanje oglasov ali katerihkoli drugih vrst plačanih vsebin, ki jih naroči verska skupnost, z namenom vplivanja na versko prepričanje posameznikov ali javnosti. Med izjemami so denimo navedli cerkvena oznanila, obvestila verskih skupnosti o njihovih humanitarnih dejavnostih ali dobrodelnih akcijah ter javne nagovore predstavnikov verskih skupnosti ob večjih verskih praznikih.
Luka Svetina je uredništvu pojasnil, da se bo odzval, ko bo profil Razkrinkavanja.si na družbenem omrežju X odblokiral njegov profil: »Do takrat ne želim pojasnjevati mediju, ki me cenzurira.«
Ne drži, da bi predlog zakona o medijih ukinil objavo verskih oznanil na STA in RTVS. Ali si je to mogoče predstavljati po predlogu zakona o medijih, pa je subjektivna ocena, ki je ni mogoče verodostojno preveriti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).