Oprostilna sodba glede dodatkov na ekonomski fakulteti še ni pravnomočna
Avtorica: Meta Gantar
TRDITVI
»(...) Ekonomsko fakulteto, ki je dodatke izplačevala, kot je v sodbi potrdilo tudi sodišče, na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih (...)«
»Zaradi izbruha afere se je takrat zamajala tudi trdnost fakultete, saj so se srečevali z osipom in manjšim vpisom na študij.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po pojasnilu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je ljubljanska univerza oktobra 2019 v državni proračun vrnila slab milijon evrov neupravičeno izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost. Foto: Bor Slana/STA
Portal Preiskovalno je 1. oktobra poročal, da je ekonomska fakulteta dodatke za stalno pripravljenost izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih, kar je po njihovih informacijah v sodbi potrdilo sodišče. Zaradi izbruha afere se je takrat zamajala tudi trdnost fakultete, saj so se srečevali z osipom in manjšim vpisom na študij, so še trdili.
Portal je poročal, da je okrožno sodišče v Ljubljani nekdanjo dekanjo ljubljanske ekonomske fakultete Metko Tekavčič septembra letos oprostilo obtožb o zlorabi uradnega položaja za izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost.
Sodba še ni pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je namreč pritožbo napovedalo že na naroku, ko je prvostopenjsko sodišče izreklo oprostilno sodbo. Sodišče mora zato izdati sodbo s celotno pisno obrazložitvijo. Ko jo bodo prejeli, jo bodo preučili in se odločili o pritožbi, ki jo morajo vložiti v 30 dneh od prejema.
Odgovorna urednica portala Nataša Markovič je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da so se v trditvi, da je razlog za oprostilno sodbo ugotovitev sodišča, da je ekonomska fakulteta dodatke za stalno pripravljenost izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih, sklicevali na odvetnico Teo Mlinar Kovačič, ki zastopa Metko Tekavčič, a je niso neposredno citirali, saj je zanje le povzela ustni izrek oprostilne sodbe.
»Kar smo zapisali, pa drži,« je dejala Markovičeva. »Nismo imeli nobenega vzvoda, da ne bi verjeli odvetnici ugledne odvetniške družbe, ko je prišla s sodišča.«
Odvetnica Mlinar Kovačič je za Razkrinkavanje.si dejala, da je njena izjava o razlogih za oprostilno sodbo za Preiskovalno temeljila na izpovedih več deset zaslišanih prič, tudi prejemnikov dodatka za stalno pripravljenost v obdobju, ko je bila dekanja Tekavčičeva. Pojasnila je še, da je bila nekdanja dekanja v stalni pripravljenosti v času, ko je ekonomska fakulteta pridobivala mednarodne akreditacije.
Kopije oprostilne sodbe ni mogla posredovati, saj jo je sodišče izreklo le ustno, so se pa v obrambi sklicevali tudi na oprostilne sodbe glede izplačevanja dodatkov na drugih fakultetah.
Da je izdelava pisne oprostilne sodbe v primeru ugotavljanja kazenske odgovornosti Metke Tekavčič zaradi prejemanja dodatka za stalno pripravljenost še v pripravi, so potrdili na okrožnem sodišču v Ljubljani. Tako zdaj še ni mogoče neodvisno preveriti, ali je sodišče, ki je izreklo oprostilno sodbo, ugotovilo, da je ekonomska fakulteta dodatke izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih.
Izplačevanje dodatkov
Metka Tekavčič je bila na podlagi sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti, ki ga je oktobra 2013 izdala prodekanja ekonomske fakultete, upravičena do prejemanja dodatka za stalno pripravljenost med 1. oktobrom 2013 in 30. septembrom 2015. V tem času je morala biti stalno dosegljiva prek telefona, po potrebi pa v eni uri od poziva navzoča na fakulteti, tudi zunaj delovnega časa. Stalno pripravljenost so ji odredili zaradi »zagotavljanja nemotene in pravočasno izvedene dejavnosti ter izpolnjevanja mednarodnih standardov kakovosti«.
Dodatek naj bi glede na sklep obračunali v višini 20 odstotkov od osnovne bruto plače in se ni štel v redni delovni čas. Po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju so javni uslužbenci do dodatka upravičeni za delo v manj ugodnem času.
“V dodatke se res nisem poglabljala.”
Toda plačilna lista Metke Tekavčič za december 2013, ki jo je pridobilo uredništvo, kaže, da je dodatek za stalno pripravljenost vsaj v tistem mesecu prejela za vse opravljene ure rednega dela in ne za ure dela v manj ugodnem času. Denimo, prejela je plačo za redno delo 176 ur in dodatek za stalno pripravljenost za 176 ur.
Plačilna lista drugega profesorja ekonomske fakultete prav tako za december 2013, ki jo je pridobilo uredništvo, kaže enako.
Metka Tekavčič je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je, ko je postala dekanja, želela pregledati svojo plačilno listo, oseba, ki je obračunavala plače, pa ji je povedala, da ima za nekaj sto evrov nižjo plačo od predhodnika Dušana Mramorja. Verjela ji je, da so plačo pravilno obračunali. »V dodatke se res nisem poglabljala,« je dejala, saj se je takrat posvečala profesuri.
Dekani in kategorija direktorjev javnih zavodov
Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost izvedel inšpekcijski nadzor na 11 fakultetah. Na devetih je ugotovil, da so dodatke izplačevale nezakonito.
Na ljubljanski ekonomski fakulteti je ugotovil, da bi morala Tekavčičeva kot tedanja dekanja za prejemanje dodatka po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju pridobiti soglasje rektorja, pa ga ni.
Inšpektor je pregledal tudi dokumentacijo, ki mu jo je posredovala fakulteta, denimo pravilnik o stalni pripravljenosti, pojasnilo, komu so izplačevali dodatek in zakaj, pregled izplačil dodatka od leta 2012 do 2014 in plačilne liste desetih uslužbencev fakultete za mesec december v letih od 2012 do 2014, kaže zapisnik o nadzoru.
Fakulteta je inšpektorju pojasnila, da je uslužbencem dodatek odredila na podlagi notranjega pravilnika o stalni pripravljenosti »zaradi nemotene in pravočasne izvedbe vseh dejavnosti ekonomske fakultete in stalne dosegljivosti zaposlenih zaradi navedenih potreb«.
Posnetek zaslona z ugotovitvami iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru nad dodelitvijo in izplačili dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Ugotovitve inšpekcijskega postopka po oceni odvetnice Mlinar Kovačič sicer ne morejo biti relevantne za ugotavljanje dejansko opravljenega dela prejemnikov dodatka za stalno pripravljenost, ker v inšpekcijskem postopku niso zaslišali nobenega od njih.
Metka Tekavčič je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da se ne strinja z ugotovitvijo inšpektorata, da bi njen dodatek moral odobriti rektor, saj da je morala kot dekanja tudi poučevati, zato meni, da ni sodila v kategorijo ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, ki po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju niso upravičeni do dodatka, če ga ne odobri rektor.
Da dekani sodijo v kategorijo direktorjev in da morajo za delo v stalni pripravljenosti pridobiti soglasje rektorja, sicer določa tudi uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki je veljala v času mandata Tekavčičeve.
Sodna praksa v sorodnih zadevah
Komisija za preprečevanje korupcije je junija 2016 v poročilu o izplačilih dodatka za stalno pripravljenost na devetih ljubljanskih fakultetah ugotovila, da so bili razlogi za odreditev tega dodatka »vsebinsko posplošeni« in niso bili povezani s konkretnimi delovnimi nalogami prejemnikov dodatka. Univerzi v Ljubljani je priporočila, naj vnaprej določi kriterije in enotne pogoje za odobritev izplačila dodatka za stalno pripravljenost javnih uslužbencev.
“V notranji reviziji ni bilo niti slučajno omenjeno, da je bilo s stalno pripravljenostjo kaj narobe.”
Sodna praksa v zadevah ugotavljanja kazenske odgovornosti zaposlenih na fakultetah, ki so prejemali dodatek za stalno pripravljenost, je bila raznolika, primeri preostalih treh zaposlenih na ekonomski fakulteti – nekdanjega dekana Dušana Mramorja ter nekdanjih prodekanj Polone Domadenik in Mojce Indihar Štemberger – pa so zastarali.
Višje sodišče je septembra 2019 potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, da so na eni izmed fakultet, kjer so zaposlenim med letoma 2012 in 2015 izplačevali dodatek za stalno pripravljenost, nenamensko porabljali proračunska sredstva. Za katero fakulteto je šlo, niso navedli.
Metka Tekavčič je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da na ekonomski fakulteti od leta 2008, ko je začel veljati sistem plač v javnem sektorju, pa do leta 2013, ko je postala dekanja, ni imela nobene izvršilne funkcije. Takrat je bil sistem dodatkov po njenih besedah že utečen, z izplačevanjem dodatkov pa je, ko je postala dekanja, ni nihče seznanil. Kot je pojasnila, sta s takratno prodekanjo naročili revizijo, ki ni ugotovila, »da je bilo s stalno pripravljenostjo kaj narobe«.
Višje sodišče je sicer leta 2022 v eni izmed zadev, povezanih s prejemanjem dodatka za stalno pripravljenost, potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je toženko obsodilo zlorabe uradnega položaja, saj že odrejenih stalnih pripravljenosti ni preklicala, čeprav jih ni odredila ona. Kopija sodbe je anonimizirana, zato ni jasno, kdo je bila toženka.
Tekavčičeva je uredništvu pojasnila še, da je morala fakulteta za dosego mednarodnih standardov kakovosti izvesti številne dodatne dejavnosti in da osebe, ki ne sodelujejo v postopkih dodeljevanja mednarodnih akreditacij, težko presojajo o zahtevnosti tega dela.
Zanimanja za študij niso beležili
Portal Preiskovalno je še poročal, da se je zaradi izbruha afere zamajala trdnost ekonomske fakultete, ki se je soočila z osipom in manjšim vpisom na študij.
Metka Tekavčič je dejala, da je v pogovoru za Preiskovalno z »izbruhom afere« merila na avgust 2016, ko je bila proti štirim zaposlenim na ekonomski fakulteti, tudi njej, podana kazenska ovadba. Glede na datum, ki ga je navedla kot začetek afere, bi ta torej vplivala predvsem na vpis v letu 2017, kar je v pogovoru za Oštro potrdil tudi tajnik ekonomske fakultete.
Že marca 2015 so sicer v nekdanji Delovi prilogi Ozadja poročali o dodatkih in honorarnih zaslužkih redno zaposlenih na državnih fakultetah. O dodatkih za stalno pripravljenost pa je novembra 2015 prva poročala takratna novinarka tega uredništva Tina Kristan.
Odgovorna urednica portala Preiskovalno je pojasnila, da so po pogovoru z Metko Tekavčič na ekonomski fakulteti preverili informacijo o manjšem vpisu slovenskih študentov po aferi. Fakulteta jim je poslala razpredelnico, ki je to potrdila, a je portal ni posredoval Razkrinkavanju.si. Urednica je pojasnila, da so poleg rednega vpisa upoštevali še izredni vpis, tuje študente in druga izobraževanja.
Tekavčičeva je bila dekanja ekonomske fakultete med letoma 2013 in 2023. Fakulteta je Razkrinkavanju.si za to obdobje posredovala podatke o na novo vpisanih slovenskih študentih na oba prvostopenjska študijska programa, univerzitetno poslovno in ekonomsko šolo ter visoko poslovno šolo. Kot so pojasnili uredništvu, v tujini afera Dodatki ni odmevala, zato ni vplivala na vpis tujcev.
Podatki fakultete kažejo, da je bil v obdobju od leta 2013 do 2023 najmanjši vpis na redni študij prve stopnje v študijskem letu 2015/2016, torej še pred izbruhom afere Dodatki. Študenti so se namreč vpisali le na 79,9 odstotka razpisanih rednih vpisnih mest. Že leto pozneje se je vpis povečal za štiri odstotne točke in se nato povečeval do študijskega leta 2020/2021, vključno z letom 2017/2018, torej tik po izbruhu afere.
Pri tem se je po podatkih iz letnih poročil fakultete znižal redni vpis na podiplomski študij, in sicer za 3,6 odstotka v obdobju med študijskima letoma 2017/18 in 2018/19. Zanimanje za vpis na doktorski študij je v tem času preseglo razpisana mesta, je še razvidno iz poročil fakultete.
Tekavčičeva je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je v izjavi za portal o osipu zaradi afere merila na zmanjšanje povpraševanja po študiju in na spremembo odnosa študentov: »Imeli smo velike probleme, ker so se ljudje odklonilno obnašali do naše fakultete.« K temu so po njeni oceni pripomogle medijske objave fotomontaž dekanje v zaporu in žaljivi grafiti na stavbah v bližini fakultete.
Enotne definicije osipa ni
Na ljubljanski univerzi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je študijski osip zapleteno opredeliti, enotne definicije pa ni. Ugotavljajo ga na podlagi evidenc o prehodnosti študentov, torej razlike v številu študentov, ki so na posamezni stopnji študija prešli iz prvega v drugi letnik.
Z osipom na rednem prvostopenjskem študiju se je fakulteta soočala že pred časom, ko se je po mnenju Tekavčičeve začela afera. Po podatkih iz poročil ekonomske fakultete za leti 2017 in 2018, ki zadevajo tudi napredovanje iz prvega v drugi letnik rednega študija, se je osip takrat povečal na dodiplomskem in doktorskem študiju, na rednem magistrskem študiju pa se je zmanjšal pri šestih izmed 14 razpisanih programov.
Fakulteta je sicer v poslovnih poročilih in tudi v pojasnilih za Razkrinkavanje.si ocenila, da je »prehodnost študentov« slab kazalnik kakovosti programa, saj se lahko ti v prvi letnik vpišejo, da si podaljšajo absolventski staž, namerno ponavljajo prvi letnik ali pa se na fakulteto vpišejo le zaradi študentskega statusa. Prehodnost po njihovem mnenju torej ne more ustrezno odražati uspeha pri vpisu posamezne generacije v drugi letnik.
Uredništvu so pojasnili, da je osip »pogovorni izraz, ki ga uporabljajo za različne stvari«, Tekavčičeva pa ga »gotovo ni uporabila v kontekstu prehajanja v višji letnik«. Z osipom je opisala odziv javnosti in partnerjev fakultete, ki so ga zaposleni dojemali tudi osebno. Afera sicer ni vplivala na že vpisane študente, ki bi se zaradi te izpisali. Po mnenju fakultete se je zanimanje javnosti za tematiko zagnalo tudi pozneje, ob kakšnem pomembnem sodnem procesu, vse do leta 2020. Zato, pravijo, ni mogoče izbrati le enega dogodka, ki je vplival na vpis in osip.
Fakulteta je po aferi opazila, da je na informativne dneve prišlo manj dijakov, da jih srednje šole zaradi zmanjšanega ugleda niso več tako pogosto vabile na predstavitve in da je bilo manj podjetij pripravljenih sprejeti njihove študente na prakso ali biti sponzor fakultete. Ker tega niso empirično beležili, dokazov niso mogli predložiti.
SKLEP
Portal Preiskovalno je 1. oktobra poročal, da je ekonomska fakulteta dodatke za stalno pripravljenost izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih, kar je po njihovih informacijah v sodbi potrdilo tudi sodišče, ko je nekdanjo dekanjo Metko Tekavčič oprostilo obtožb o zlorabi uradnega položaja zaradi izplačevanja dodatkov.
Na portalu so v zvezi z razlogi za oprostilno sodbo pojasnili, da so se sklicevali na izjavo odvetnice Metke Tekavčič, Tee Mlinar Kovačič. Ta je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je njena izjava temeljila na izpovedih več deset zaslišanih prič, tudi prejemnikov dodatka v obravnavanem času.
Oprostilna sodba sicer še ni pravnomočna. Ker je specializirano državno tožilstvo (SDT) ob izreku oprostilne sodbe napovedalo, da se bo pritožilo, mora sodišče zdaj izdati sodbo s pisno obrazložitvijo. Na SDT so pojasnili, da bodo končno odločitev o pritožbi sprejeli, ko bodo preučili pisno obrazloženo sodbo.
Višje sodišče je sicer 2019. razsodilo, da je izplačilo dodatkov za stalno pripravljenost na eni izmed fakultet predstavljalo nenamensko rabo proračunskih sredstev. Za katero fakulteto je šlo, zaradi anonimizirane objave sodbe ni jasno.
Trditev, da je razlog za oprostilno sodbo, izrečeno nekdanji dekanji Metki Tekavčič, ugotovitev sodišča, da so na ekonomski fakulteti dodatke izplačevali na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih, po metodologiji Razkrinkavanja.si uvrščamo v sivo cono. Ljubljansko okrožno sodišče je Tekavčičevo oprostilo zlorabe položaja, po besedah njene odvetnice pa naj bi sodišče še ugotovilo, da je ekonomska fakulteta dodatke izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih. Zanesljive podatke o razlogih za oprostilno sodbo bo mogoče preveriti šele, ko jo bo sodišče pisno obrazložilo. Sodba ni pravnomočna.
Portal Preiskovalno je še povzel izjavo Tekavčičeve, da je imela ekonomska fakulteta po izbruhu afere Dodatki osip in manjši vpis, zaradi česar se je zamajala trdnost fakultete.
Nekdanja dekanja Metka Tekavčič je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da za obdobje izbruha afere šteje avgust 2016. Spremembe pri vpisu bi se torej prvič kazale v času informativnih dnevov in vpisa leta 2017, toda podatki fakultete o vpisu slovenskih študentov na redni študij prvostopenjskih programov tega ne potrjujejo. Med študijskima letoma 2016/2017 in 2017/18 se je vpis zmanjšal le na rednem podiplomskem študiju.
Kot je uredništvu pojasnila Tekavčičeva, je besedo osip v pogovoru za portal uporabila kot sopomenko za manjše zanimanje študentov za študij na ekonomski fakulteti ter negativen odnos družbe do fakultete in njenih zaposlenih. Ekonomska fakulteta ne vodi evidenc o povpraševanju po vpisu in slabših odnosih s svojimi partnerji, zato tega ni mogoče neodvisno preveriti.
Ljubljanska univerza osip opredeljuje kot napredovanje iz prvega v drugi letnik na določeni študijski stopnji. Po podatkih iz poročil ekonomske fakultete za leti 2017 in 2018 je takrat na rednem študiju dodiplomske in doktorske stopnje iz prvega v drugi letnik napredovalo manj študentov, na rednem magistrskem pa jih je pri slabih 43 odstotkih razpisanih programov napredovalo več.
Trditev, da se je ekonomska fakulteta ob izbruhu afere, avgusta 2016, soočila z osipom in manjšim vpisom, po metodologiji Razkrinkavanja.si sodi v sivo cono. Redni vpis na dodiplomska študijska programa se je povečeval vse od študijskega leta 2015/2016, za 3,6 odstotka pa se je v obdobju med študijskima letoma 2017/18 in 2018/19 znižal redni vpis na podiplomske študijske programe. Osip so zaznali na rednem dodiplomskem in doktorskem študiju, ne pa tudi na šestih od 14 programov rednega podiplomskega študija.
Osipa kot sopomenke za »manjše zanimanje« za študij na fakulteti, kot naj bi izraz uporabila Tekavčičeva, ni mogoče verodostojno preveriti, saj gre za subjektivno oceno.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.