Lani ni bilo hospitaliziranih za tretjino več mladostnikov
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
»Med srednješolci je število hospitaliziranih po poskusu samomora naraslo za kar 30 odstotkov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SAB Maša Kociper je na redni seji državnega zbora predsednika vlade Janeza Janšo vprašala, ali vlada pri tehtanju zdravstvene situacije upošteva tudi posledice ukrepov za otroke. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Med srednješolci je število hospitaliziranih po poskusu samomora naraslo za kar 30 odstotkov,« je 25. januarja na redni seji državnega zbora dejala poslanka SAB Maša Kociper. Poudarila je, da strokovnjaki, učitelji, starši in učenci opozarjajo na povečanje duševnih stisk otrok in mladostnikov zaradi zaprtja šol med epidemijo covida-19.
Toda podatek o 30 odstotkih več hospitaliziranih mladostnikov velja le za pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Lani so do 10. decembra zaradi telesne ogroženosti po poskusu samomora hospitalizirali 24 mladostnikov, starih od 15 do 19 let, je za Razkrinkavanje.si pojasnila predstojnica službe za otroško psihiatrijo Marija Anderluh. Leta 2019 so hospitalizirali 16 mladostnikov, to je 33 odstotkov manj kot lani.
Sicer se je število takih mladostnikov v celotnem lanskem letu v treh od skupno desetih splošnih bolnišnic s pediatričnimi oddelki glede na leto prej nekoliko povečalo. Hospitalizirali so od enega do tri mladostnike več kot leta 2019.
Največji upad pa so zaznali v mariborskem kliničnem centru, in sicer za skoraj 40 odstotkov, na 17 hospitaliziranih mladostnikov. V drugih bolnišnicah so imeli lani od enega do štiri bolnike manj.
Po skupnih podatkih vseh bolnišničnih ustanov s pediatričnimi oddelki se je število mladostnikov, hospitaliziranih zaradi poskusa samomora, v primerjavi z letom 2019 znižalo za 14 odstotkov, z 78 hospitaliziranih na 67.
Opazen tudi porast anoreksije nervoze
Psihiatrinja z ljubljanske pediatrične klinike Marije Anderluh je opozorila, da povečanja števila hospitaliziranih mladostnikov zaradi poskusa samomora ni mogoče z gotovostjo povezati zgolj z zaprtjem šol. »Z zanesljivostjo ne morem povedati, kaj so razlogi za povečanje, ker smo sredi epidemije in imamo na voljo samo klinične ocene. Ni raziskave, ki bi opredelila vzroke,« je pojasnila.
Leta 2020 so sicer glede na leto prej obravnavali 49 odstotkov več otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo.
Po mnenju Anderluhove so bili razlogi pri novih primerih anoreksije med drugim posledica osamitve otrok in mladostnikov med epidemijo covida-19: »Odpadle so obšolske dejavnosti, denimo športne aktivnosti, kjer so bili uspešni in cenjeni. K občutku nemoči sta pri najranljivejših pripomogli tudi izjemna obremenitev in negotovost zaradi šolanja od doma.«
Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z urgentnega oddelka ljubljanske psihiatrične klinike Maja Drobnič Radobuljac je pojasnila, da so ukrepi za zajezitev epidemije otrokom odvzeli »zaščitne dejavnike«.
Učitelji na daljavo namreč težje zaznajo slabši učni uspeh otrok in mladostnikov, ki brez pomoči niso sposobni zaznati svojih duševnih stisk. Nekateri odrasli njihove duševne težave opazijo šele, ko postanejo mladi podhranjeni ali poskusijo storiti samomor. Drobnič Radobuljčeva je še poudarila, da so duševne težave otrok in mladostnikov po njenih opažanjih bolj kompleksne kot v prejšnjih letih.
Opazila je, da je urgentne službe in ambulante za pomoč med prvim zaprtjem šol lani spomladi obiskalo manj mladostnikov v duševni stiski kot pretekla leta. Opozorila je tudi, da vsi, ki potrebujejo pomoč, te ne poiščejo in tako ostanejo neprepoznani: »Od 50- do tristokrat več posameznikov poskuša narediti samomor, kot jih sprejmemo v bolnišnici.«
V Sloveniji več samomorilno ogroženih kot pred desetletjem
Leta 2015 je bila v strokovni reviji The Lancet objavljena študija o duševnem zdravju mladih (SEYLE) v dvanajstih evropskih državah v letih 2009 in 2010. Pri raziskavi je sodelovalo 18 institucij s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja, vodil pa jo je nacionalni center za raziskovanje samomorov in preprečevanje duševnih stisk pri švedskem inštitutu Karolinska.
V študiji, ki jo je financirala evropska komisija, so raziskovali učinkovitost preventivnih programov za preprečevanje samomorilnega vedenja na vzorcu 11 tisoč mladostnikov, v povprečju starih 15 let. Ugotovili so, da so bili v proučevanih državah samomorilno ogroženi od trije do štirje odstotki mladostnikov.
Po teh podatkih je bilo pred desetletjem pri nas šest odstotkov samomorilno ogroženih mladostnikov, je za Razkrinkavanje.si povedala avtorica raziskave za Slovenijo Vita Poštuvan, namestnica vodje slovenskega centra za raziskovanje samomora.
Delež samomorilno ogroženih mladostnikov v Sloveniji se je v naslednjih desetih letih povečal za štiri odstotke, kaže več raziskav slovenskega centra za raziskovanje samomora. Po zadnji, ki so jo izvajali med letoma 2017 in 2019, je o samomorilnih mislih poročalo 10,6 odstotka proučevanih otrok, v povprečju starih 15 let. To je 4,6 odstotne točke več kot v raziskavi SEYLE pred desetimi leti.
V poslanski skupini SAB so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je poslanka podatek zasledila v oddaji Tednik na Televiziji Slovenija.
V prispevku, objavljenem 18. januarja, so v oddaji poročali, da se je število mladostnikov, na ljubljanski pediatrični kliniki hospitaliziranih po poskusu samomora, povečalo za 30 odstotkov. Urednica oddaje je pojasnila, da v napovedniku zaradi časovne omejitve niso navedli, da gre za ljubljansko pediatrično kliniko, so pa to povedali v prispevku.
SKLEP
Poslanka SAB Maša Kociper je 25. januarja na seji državnega zbora zatrdila, da se je število srednješolcev, hospitaliziranih po poskusu samomora, zaradi epidemije covida-19 povečalo za 30 odstotkov.
Predstojnica službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski pediatrični kliniki Marija Anderluh je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da podatek o 30-odstotnem povečanju hospitaliziranih mladostnikov velja za ljubljansko pediatrično kliniko. Nanaša se na obdobje od 1. januarja do 10. decembra lani glede na enako obdobje v prejšnjem letu.
Lani se je število takih mladostnikov povečalo tudi v treh od desetih splošnih bolnišnic s pediatričnimi oddelki, v preostalih in v mariborskem kliničnem centru pa se je znižalo. V vseh bolnišnicah in obeh kliničnih centrih je bilo sicer lani zaradi poskusa samomora hospitaliziranih 14 odstotkov manj mladostnikov kot leta 2019.
V Sloveniji se število med epidemijo covida-19 hospitaliziranih mladostnikov zaradi poskusa samomora ni povečalo za 30 odstotkov, kot je dejala poslanka Maša Kociper. Ta podatek namreč velja le za ljubljansko pediatrično kliniko. Prav tako ni druge raziskave, ki bi potrdila navedeni delež.
V poslanski skupini SAB so pojasnili, da se je Kociperjeva sklicevala na poročanje oddaje Tednik, kjer so v napovedniku zaradi časovne omejitve skrajšali informacijo, v prispevku, ki je sledil, pa so povedali, da se podatek nanaša le na ljubljansko pediatrično kliniko. Izjava poslanke ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
