Grims manipulativno o osnovah šeriatskega prava
Avtor: Aljaž Primožič
Po podatkih globalne mreže proti otroškim porokam Girls Not Brides, ki združuje več kot 1400 civilnodružbenih organizacij iz skoraj sto držav, se v Iranu do dopolnjenega 15. leta poroči tri odstotke deklet, do 18. leta pa 17 odstotkov. Foto: DPA/STA
Evropski poslanec Branko Grims je 13. junija na družbenem omrežju X delil objavo s citatom ajatole Homeinija, pokojnega iranskega verskega in političnega voditelja. Citat se je nanašal na možnost poroke in spolnih odnosov z mladoletnicami, ki še niso vstopile v puberteto. Pri tem je Homeini razlikoval med prepovedjo penetracije in drugimi dovoljenimi spolnimi praksami, kot so poljubljanje, predigra in drgnjenje. Grims je k citatu pripisal: »Dobrodošli v osnove šeriatskega ꞌpravaꞌ.«
Marianne Bøe, strokovnjakinja za religiologijo, ki predava na univerzi v Bergnu na Norveškem, je v strokovni monografiji iz leta 2015 pojasnila, da je šeriat večplasten izraz. Po eni strani muslimani verjamejo, da naj bi izražal idejo božanskega zakona, ki ureja njihovo versko in etično ravnanje, po drugi pa gre za pravni sistem, ki ureja gospodarske, politične in verske vidike družbe ter medosebne odnose. Temelji na naukih iz Korana in zgledih preroka Mohameda, sestavljajo pa ga številne različice interpretacij verskih pravnih zakonov.
Po podatkih poročila centra za raziskave in dokaze o varnostnih grožnjah, ki ga financira ministrstvo za notranje zadeve Združenega kraljestva, iz leta 2016 se je islam v 9. stoletju zaradi nasprotnih pogledov na nasledstvo avtoritete po Mohamedovi smrti razdelil na dve veji: sunitski islam, ki je bolj razširjen, in šiitski, ki mu pripada večina prebivalstva v petih državah, Iranu, Bahrajnu, Azerbajdžanu, Iraku in Libanonu. Obe smeri priznavata šeriatsko pravo, a se njuni interpretaciji delno razlikujeta.
Tudi Marjan Smrke, ki na ljubljanski fakulteti za družbene vede med drugim poučuje predmeta primerjalna religiologija in sociologija religije, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da šeriatsko pravo ni enoten sistem, temveč se deli na različne tradicije in interpretacije.
Pri vprašanju spolne zrelosti in starosti pri poroki se pravni red v šiitskem pravu, ki velja tudi v Iranu, gradi hierarhično. Najprej upoštevajo Koran, nato prerokove izreke (hadise) in šele nato pravne razlage (fatve). Po Smrketovih besedah v Koranu glede dekliške spolne zrelosti ni jasnih smernic, zato so odločitve o tem pogosto prepuščene različnim hadisom in fatvam.
Kot je poudaril, so interpretacije šeriatskega prava zelo pogosto odvisne od političnega konteksta. Vpliv šeriatskega prava na delovanje države ni enoten niti znotraj šiitskega islama, kar se kaže v različni zakonsko določeni starostni meji za poroko. V Azerbajdžanu je ta določena pri 18 letih za oba spola, v Kuvajtu pri 17 letih za fante in 15 za dekleta, v Siriji pa pri 15 oziroma 13 letih.
Smrke je dodal, da se je starostna meja za poroko v Iranu skozi zgodovino večkrat spremenila. Tako je bila v času Pahlavijevega režima, ki je trajal od zgodnjih 20. let 20. stoletja do islamske revolucije leta 1979, višja (15 let za dekleta in 18 za fante), Homeini pa jo je po revoluciji znižal na 13 in 15 let, kar še danes določa iranski civilni zakonik. Zakon v izjemnih primerih omogoča že poroko devetletnic, vendar ob soglasju očeta in sodišča.
Amira Mashhour, nekdanja predavateljica na univerzi v ameriški zvezni državi Indianapolis je v članku, maja 2005 objavljenem v recenzirani znanstveni reviji Human Rights Quarterly, pojasnila, da muslimani sicer delijo skupna verska načela, vendar politične, gospodarske in kulturne razlike vplivajo na različno razumevanje in izvajanje islama, kar se odraža tudi v razlagi položaja žensk v šeriatskem pravu.
Poudarila je, da Koran jasno določa enakost verskih dolžnosti, nagrad in kazni pred bogom za moške in ženske. Toda številna zakonodajna določila, kot so zakoni o časti, v praksi kršijo pravice žensk in nasprotujejo temeljnim idejam pravičnosti v islamu.
Smrke je Grimsovo objavo označil za neracionalno in objavljeno z namenom upravičevanja zaostrovanja odnosov med ZDA, Izraelom in Iranom. Opozoril je, da tovrstne izjave prezrejo podobne težave v Izraelu in drugod, vključno s primerljivimi praksami znotraj rimskokatoliške cerkve.
Dejstvo je ponazoril s primerom ortodoksnih judov, kot so hasidi, ki so v sporu z državo Izrael, ki je leta 2013 določila, da je pogoj za poroko starost 18 let. Med tovrstnimi skupinami zato prihaja do skrivnega poročanja, poroke pa so registrirane šele ob dopolnitvi 18. leta.
Branka Grimsa smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Evropski poslanec Branko Grims je 13. junija na družbenem omrežju X objavil citat ajatole Homeinija o možnosti poroke in spolnih odnosov z mladoletnimi deklicami pred puberteto, pri čemer Homeini ločuje med prepovedjo penetracije in drugimi dovoljenimi spolnimi praksami, kot so poljubljanje, predigra in drgnjenje. Grims je k poobjavi pripisal: »Dobrodošli v osnove šeriatskega ꞌpravaꞌ.«
Marjan Smrke, ki na fakulteti za družbene vede poučuje predmeta primerjalna religiologija in sociologija religije, je pojasnil, da šeriatsko pravo ni enoten pravni sistem, temveč skupek raznolikih verskih in pravnih tradicij, ki se med seboj razlikujejo glede na pravne šole, interpretacije in politične okoliščine. Njegove določbe se v različnih muslimanskih družbah uporabljajo različno.
Pravna hierarhija na področju spolne zrelosti in starosti pri poroki v šiitskem pravu, ki velja tudi v Iranu, sledi trem stopnjam: Koranu, prerokovim izrekom in fatvam, kakršna je denimo interpretacija ajatole Homeinija. Po Smrketovih besedah se med muslimanskimi državami razlikuje tudi vpliv šeriatskega prava na delovanje državnopravnih sistemov.
Poudaril je, da prakse, kot so otroške poroke, niso značilne zgolj za muslimanske skupnosti, ampak se pojavljajo tudi v drugih verskih in kulturnih okoljih, denimo v Izraelu, kar kaže na širši družbeni problem, ki presega meje posamezne vere ali pravnega sistema.
Trditev, da gre pri citatu ajatole Homeinija za osnove šeriatskega prava, je manipulativna, saj spolni odnosi z deklicami pred puberteto niso splošna značilnost šeriatskega pravnega sistema. Gre za specifično interpretacijo znotraj določenega zgodovinskega in pravnega konteksta, ki se razlikuje od drugih razlag v muslimanskem svetu.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.