Evropska centralna banka oktobra letos ne bo uvedla digitalnega evra
Avtor: Žan Premrov
TRDITVI
»25. oktobra 2025, to se pravi letošnje leto, čez nekaj mesecev, bo Evropa uvedla digitalni evro.«
»Šefica evropske centralne banke Christine Lagarde je sporočila, da bodo tako takrat [25. oktobra 2025] sprožili zadevo in od takrat naprej praktično ne bo več gotovine.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Evro je v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007, ko je zamenjal tolar. Foto: Moerschy/Pixabay
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 24. marca v videoposnetku na facebooku trdil, da bo Evropa 25. oktobra letos »uvedla digitalni evro« in da je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde sporočila, da odtlej »ne bo več gotovine«. Objavo si je do zaključka redakcije ogledalo več kot 65 tisoč uporabnikov facebooka.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) je 6. marca na tiskovni konferenci o monetarni politiki v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, da je zdaj, ko so ZDA upočasnile uvedbo digitalnega dolarja, odlična priložnost za uvedbo digitalnega evra, dejala, da »se pripravljajo na rok«, ki bo oktobra. Vendar pa se »ne bomo mogli premakniti, če drugi deležniki – evropska komisija, svet in parlament – dejansko ne bodo dokončali zakonodajnega postopka«.
ECB na spletni strani o postopku uvedbe digitalnega evra pojasnjuje, da se je 1. novembra 2023 začela dvoletna pripravljalna faza, v kateri zdaj postavljajo temelje za njegovo morebitno uvedbo. Glede na objavljeno časovnico bo svet guvernerjev ECB oktobra odločal o prehodu v naslednjo fazo priprav na uvedbo digitalnega evra.
Odločitev o izdaji digitalnega evra bo svet sprejel šele, ko bo EU sprejela zakonodajni okvir o uvedbi digitalnega evra.
Med glavnimi cilji aktualne faze so priprava osnutka pravilnika o shemi digitalnega evra, izbor potencialnih ponudnikov za razvoj platforme in infrastrukture ter izvedba nadaljnjega preizkušanja rešitev in posvetov s ključnimi deležniki, da bo digitalni evro izpolnjeval najvišje standarde kakovosti, varnosti, zasebnosti in uporabnosti.
Po pojasnilu ECB je namen uvedbe digitalnega evra zmanjšanje odvisnosti Evrope od mednarodnih kartičnih shem in neevropskih ponudnikov digitalnih denarnic. Dopolnil bi gotovinsko plačevanje, potrošnikom pa bi omogočil brezplačen, varen in enostaven način digitalnega plačevanja, olajšal izvedbo elektronskih plačil v evrskem območju in povečal konkurenčnost evropskih trgovcev na trgu ponudnikov digitalnih plačil.
Avstrijski AFP Fact Check, ki je tako kot Oštro verificirani podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN, je 19. marca letos objavil članek o trditvah glede uvedbe digitalnega evra, ki se širijo v Avstriji. Pozneje sta nacionalno priredbo članka objavila tudi francoski in hrvaški AFP.
Alexander Stervinoua, direktor direktorata za politiko in nadzor gotovine ter maloprodajnih plačil pri francoski centralni banki, je za francoski AFP Fact Check pojasnil, da uvedbe digitalnega evra po njegovem mnenju ne bo do sredine leta 2027 ali 2028, popolna uvedba pa bi se lahko zavlekla do leta 2030.
Jelinčič je še trdil, da je predsednica ECB sporočila, da gotovina z uvedbo digitalnega evra ne bo več plačilno sredstvo.
Evrski bankovci in kovanci so po pogodbi o delovanju Evropske unije in evropski uredbi o uvedbi evra zakonito plačilno sredstvo na območju EU.
Evropsko sodišče je januarja 2021 obravnavalo primer nemških državljanov, ki sta Hessischer Rundfunk, radiotelevizijo zvezne dežele Hessen, tožila, ker jima ni omogočila plačila RTV-prispevka v gotovini.
Kot je pojasnjeno v sodbi, hessenska RTV ne omogoča plačevanja prispevka v gotovini, ker bi to povzročilo dodatne stroške obdelave plačila za več milijonov ljudi. Ureditvi, ki omejuje uporabo evrskih bankovcev za plačilo javnim zavodom, sodišče ni nasprotovalo, je pa opozorilo na določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri omejitvah gotovinskega plačevanja. Pri tem omejitve ne smejo ogroziti statusa evrskih bankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva in morajo biti upravičene z jasnimi razlogi, utemeljenimi v javnem interesu. Omejitev mora biti ustrezna in sorazmerna, poleg tega mora omogočiti alternativne načine plačila.
V sodbi je omenjeno priporočilo evropske komisije iz leta 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo evrski bankovci in kovanci kot zakonito plačilno sredstvo. Po tem priporočilu bi bilo treba plačilo v gotovini obvezno sprejeti, z nekaj izjemami, na primer, kadar se stranki dogovorita o drugem plačilnem sredstvu ali se gotovina zavrne v dobri veri, denimo, če trgovec nima drobiža.
V razpravi v evropskem svetu je tudi zakonodajni predlog o evrskih bankovcih in kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu, ki ga je evropska komisija sprejela 28. junija 2023. Predlog med drugim vsebuje določbo, da mora biti evrska gotovina povsod v EU sprejeta kot plačilno sredstvo in dostopna tako državljanom kot podjetjem, pri čemer se sklicuje na prej omenjeno sodbo.
Da gotovina zaradi uvedbe digitalnega evra ne bo ukinjena, so za avstrijski AFP Fact Check potrdili tudi na tamkajšnji centralni banki. Tiskovni predstavnik banke je pojasnil, da v evrskem območju ni nobenih načrtov za odpravo gotovine.
Zmaga Jelinčiča Plemenitega smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 24. marca v videoposnetku na facebooku trdil, da bo Evropa 25. oktobra »uvedla digitalni evro«.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je 6. marca na tiskovni konferenci o monetarni politiki pojasnila, da se pri uvedbi digitalnega evra »pripravljajo na rok«, ki bo oktobra.
Po časovnici pripravljalne faze uvedbe digitalnega evra, ki je objavljena na spletnem mestu ECB, se je ta faza začela novembra 2023 in traja dve leti. Svet guvernerjev ECB pa bo previdoma oktobra letos odločil o prehodu v naslednjo fazo. Odločitev o uvedbi digitalnega evra bodo sprejeli, ko bo na ravni EU sprejet s tem povezan zakonodajni okvir.
Vodja direktorata za politiko in nadzor gotovine ter maloprodajnih plačil pri francoski centralni banki je za francoski AFP pojasnil, da se to ne bo zgodilo do sredine leta 2027 ali 2028, popolna uvedba pa bi se lahko zavlekla do leta 2030.
Jelinčičeva trditev, da bo Evropa 25. oktobra 2025 uvedla digitalni evro, je neutemeljena. Za letošnji oktober je predviden le rok za prehod iz pripravljalne v naslednjo fazo uvedbe digitalnega evra in ne dokončna uvedba tega plačilnega sredstva.
Jelinčič je trdil še, da je predsednica ECB sporočila, da od 25. oktobra letos »praktično ne bo več gotovine«.
Christine Lagarde na marčevski tiskovni konferenci ni omenila odprave gotovine, o kateri je govoril Jelinčič.
Sodišče EU je v zadevi iz januarja 2021, v kateri sta nemška državljana tožila radiotelevizijo zvezne dežele Hessen, ker jima ni omogočila plačila RTV-prispevka v gotovini, presodilo o zakonitosti te omejitve plačevanja z gotovino. Pri tem je opozorilo na pogoje, pod katerimi so te omejitve sprejemljive. Sodišče ureditvi, ki omejuje uporabo evrskih bankovcev za plačilo javnim zavodom, ni nasprotovalo, je pa pojasnilo, da omejitve ne smejo vplivati na status evrskih bankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva in morajo biti utemeljene v javnem interesu.
Evropska komisija je junija 2023 pripravila zakonodajni predlog, po katerem bi moral biti evro v gotovinski obliki povsod v EU sprejet kot plačilno sredstvo ter dostopen državljanom in podjetjem. Predlog je zdaj v razpravi v evropskem svetu. Tiskovni predstavnik avstrijske centralne banke pa je za avstrijski AFP Fact Check konec marca pojasnil, da nihče v evroobmočju ne razmišlja o odpravi gotovine.
Trditev, da je predsednica ECB sporočila, da od 25. oktobra letos »ne bo več gotovine«, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).