Vlada bi novinarjem zaprla dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij
Anuška Delić, Uroš Škerl Kramberger
—
Čeprav vlada v zakonodajnem gradivu sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja trdi, da v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo št. 2024/1640, v predlog zakona ni vključila določb, ki se nanašajo na dostop do podatkov registra dejanskih lastnikov za novinarje, civilnodružbene organizacije in akademske raziskovalce.
Foto: Sam McGhee/Unsplash
Pretekli teden je državnozborski odbor za finance obravnaval predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je v obravnavi po skrajšanem postopku. Gre za zakonodajni postopek, ki je namenjen manj zahtevnim spremembam oziroma manj zahtevnim uskladitvam z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije.
Kljub temu se je, kot kaže, za vlado in državni zbor izkazal za precej zahtevnega. Vlada namreč z njim v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo št. 2024/1640, ki med drugim ureja delovanje registrov dejanskih lastnikov podjetij, ključnih za boj proti pranju denarja in korupciji.
Pri tem se zdi, da je vlada direktivo prebrala površno in povsem obšla tri ključne skupine, ki so po direktivi upravičene do vpogleda v podatke o dejanskih lastnikih. Predlog zakona namreč predvideva dokazovanje upravičenega interesa za dostop do podatkov, pri čemer kot potencialne upravičence našteva le organe pregona, dejanske lastnike, ki želijo iz registra pridobiti podatke o svojih podjetjih, in tiste, ki želijo te podatke preveriti zaradi sklenitve posla.
Direktiva pa že v preambuli navaja, da »nevladne organizacije, akademiki in preiskovalni novinarji prispevajo k ciljem Unije na področju boja proti pranju denarja, s tem povezanim predhodnim kaznivim dejanjem in financiranju terorizma«, zato imajo pravni interes za dostop do podatkov registra. Pri tem jim države članice te pravice ne smejo omejiti denimo s pogojevanjem vrste medija, v katerem bodo podatki objavljeni, ali novinarskih izkušenj prosilcev za dostop.
Povrhu direktiva novinarjem, civilnodružbenim organizacijam in akademskim raziskovalcem, ki se ukvarjajo s področjem preprečevanja pranja denarja, v 12. členu izrecno zagotavlja dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Državam članicam pa pri tem nalaga še dolžnost zagotoviti, da bodo upravičenci pri dostopu do podatkov ostali anonimni.
Aktualni predlog novele niti v zakonskem besedilu niti v obrazložitvi ne vsebuje besed »novinar« ali »novinarstvo«. Prav tako o tem v svojem mnenju ne piše zakonodajnopravna služba državnega zbora, ki je pregledala predlog zakonske novele in jo je pri členu, ki zadeva dostop do registra, zmotila zlasti njegova pretirana »širina« pri opredelitvi skupin, ki imajo upravičen interes za vpogled v register.
Hitenje z dopolnilom
Minuli četrtek, dva dni po tem, ko je Oštro razposlal novinarska vprašanja o navedenih pomanjkljivostih zakonskega predloga, so koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica sicer vložile predlog zakonskega dopolnila, ki naj bi, kot je bilo razumeti, rešil zagato, vendar tudi ta dopolnitev ne ustreza zahtevam direktive.
Dopolnilo je namreč krog potencialnih upravičencev do dostopa do podatkov registra dejanskih lastnikov razširilo le na tiste, ki dostop do podatkov potrebujejo »za objavo v mediju, ki je vpisan v razvid medijev« pri ministrstvu za kulturo, s čimer so še vedno izvzeti civilnodružbene organizacije in raziskovalci, med novinarji pa svobodni novinarji, novinarji, ki objavljajo v tujih medijih, in tuji novinarji.
“Aktualni predlog novele niti v zakonskem besedilu niti v obrazložitvi ne vsebuje besed novinar ali novinarstvo.”
V državnem zboru, katerega zakonodajnopravna služba ni zaznala, da so v noveli zakona umanjkale tri za boj proti korupciji in pranju denarja ključne ekspertne skupine, so se odgovornosti izognili. Oštru so odgovorili zgolj, da je »za zagotovitev skladnosti pravnega reda s predpisi EU primarno odgovorna Vlada Republike Slovenije«.
Toda urad vlade za komuniciranje je vprašanja Oštra posredoval na ministrstvo za finance, na naše pojasnilo, da je za pripravo predloga odgovorna vlada oziroma njena služba za zakonodajo, pa se niso več odzvali.
Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je predlaganemu členu zdaj dodana nova alineja oziroma »tudi primer, ko je namen dostopa povezan s pripravo medijskih vsebin za objavo v mediju, ki je vpisan v razvid medijev«. Vsa druga posebna pravila o dostopu oseb s pravnim interesom bodo v pravni red prenesli najpozneje do 10. julija 2026, kot to določa direktiva.
Toda direktiva to obdobje za prenos v nacionalne pravne rede določa za vse člene, zato ni jasno, zakaj se mudi zgolj z nekaterimi. Ministrstvo smo tako prosili, naj dodatno pojasni vnos prej opisanega dopolnila v predlog zakona in naj – če drži, da bo dostop do podatkov za javnost zaprt že letos, pravila dostopa za skupine z upravičenim interesom pa bodo določili šele do julija 2026 – pojasni, kako bo dostop urejen v vmesnem času. Prosili smo za odgovor včeraj, a ni prispel do konca redakcije.
Kritični odzivi na nejasno novelo zakona
Vlada je o pripravi zakona sicer obvestila tudi informacijskega pooblaščenca, vendar se po njegovih pojasnilih ni posebej posvetovala o spremembah dostopa do podatkov registra dejanskih lastnikov. Informacijski pooblaščenec se strinja, da bi bilo treba predlagane določbe o dostopu do podatkov registra dejanskih lastnikov »konkretneje in izrecno« uskladiti z evropsko direktivo, »da ne bi bilo nobenega dvoma, da imajo upravičen interes za dostop do podatkov« tudi vse skupine oseb, ki jih navaja direktiva.
Komisija za preprečevanje korupcije ni podala mnenja o predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja. »Na splošno pa se vsekakor zavzemamo za zakonodajo, ki bo širila dostop do podatkov, ne pa omejevala transparentnost,« so pritrdili Oštru.
Strokovnjak za medijsko preiskovanje kriminalitete Boštjan Slak s fakultete za varnostne vede je za Oštro jasno povedal, da bi morali biti podatki o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov »vedno in predvsem preprosto dostopni. Če živimo v družbi in sistemu, kjer vešči goljufanja pridobivajo in skrivajo dobičke, mora zakonodaja to oteževati. Watchdogi in mediji ne morete opravljati svojega dela, če nimate dostopa do podatkov.«
Danes se je v zvezi s spremembami zakona oglasilo tudi društvo novinarjev Slovenije, ki je v državnozborski postopek vložilo predlog dopolnil k zakonu. Društvo ugotavlja, da vlada ni sledila evropski direktivi, ki jo prenaša v slovenski red.
“Direktiva je jasna, novela pa nejasna.”
Opozorili so, da »je direktiva jasna, novela pa nejasna«. V direktivi so novinarji, nevladne organizacije in akademiki izrecno našteti med fizičnimi in pravnimi osebami, ki so upravičene do podatkov iz registra: »Med desetimi alinejami drugega odstavka 12. člena direktive sta to prvi dve alineji.«
Omenili so tudi nedavno vloženo dopolnilo, ki po mnenju društva popravlja prvotno napako, vendar pa je problem tega amandmaja, da ne vključuje nevladnih organizacij in akademskih raziskovalcev ter zadeva samo novinarske objave v medijih, vpisanih v razvid, »kar izloča vse svobodne novinarje in tudi vse neslovenske novinarje oziroma medije, prav tako objave drugje kot v medijih«.
Kritični so bili tudi do tega, da vlada v predlogu zakona ni predvidela varovalke za zagotavljanje anonimnosti dostopa novinarjev, civilnodružbenih organizacij in akademikov do podatkov registra, kot to določa direktiva. Prav tako je težava novele člen, ki uvaja nov postopek za pridobitev podatkov o dejanskih lastnikih podjetij na podlagi upravičenega interesa in bo lahko omogočil vnaprejšnji vpogled državnega organa v tekoče novinarske preiskave.
Dopolnitev 3. 7. 2025
Komisija za preprečevanje korupcije je po prejemu Oštrovih vprašanj na svojem spletnem mestu objavila mnenje, v katerem predvideno zakonsko ureditev močno kritizira. Med drugim so zapisali, da »se s predlaganimi spremembami upravičencem postavlja zakonska ovira, ki nima pravne podlage v pravu EU in torej zanjo ni potrebe«. V ločenem dopisu, naslovljenem na ministrstvo za finance, so opozorili, da v skladu z evropsko direktivo novinarjem, civilnodružbenim oziroma nevladnim organizacijam in akademskim raziskovalcem za dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij »ni treba izkazovati pravnega interesa, ampak velja zanje pravna domneva, da ga imajo«.
Finančno ministrstvo je za Oštro po objavi članka pojasnilo, da bodo morali po sprejetju novele zakona novinarji za pridobitev podatkov o dejanskih lastnikih vložiti vlogo pri agenciji Ajpes, ki upravlja register dejanskih lastnikov. Ministrstvo trdi, da bo Ajpesovo odločanje »enostavnejše in hitro«, ker se bo štelo, da je novinarjev interes za vpogled v podatke upravičen. Tehnične rešitve, da bi bil dostop »še bolj avtomatiziran«, pa naj bi v skladu z določbami v direktivi pripravili šele naknadno. Do pravic civilnodružbenih organizacij in akademskih raziskovalcev pa se niso opredelili.
