Kaj se zgodi, če se »znebimo« preverjanja dejstev?

Clara Jiménez Cruz, Maldita.es, priredba Oštro

 _

Španska organizacija za preverjanje dejstev in tehnološki razvoj Maldita ocenjuje, da bo evropski ekosistem za boj proti dezinformacijam po ukinitvi sodelovanja z Meto prikrajšan za okoli 20 milijonov evrov.

Foto: Luca Sammarco/Pexels

Joel Kaplan, desna roka izvršnega direktorja korporacije Meta Marka Zuckerberga, je nedavno dejal, da bo Meta skupnostne zabeležke (community notes) leta 2026 uvedla tudi zunaj ZDA, tudi v Evropski uniji. S tem je predstavnik Mete prvič jasno priznal, da bo podjetje v bližnji prihodnosti prekinilo sodelovanje s preverjevalci dejstev (fact-checkers), ki delujejo po vsem svetu.

Kaplanova napoved sledi Zuckerbergovi izjavi, da se bo »znebil« preverjevalcev dejstev v Ameriki, in njegovim obtožbam, da preverjevalci dejstev izvajajo cenzuro. Izvršni direktor Mete je 7. januarja v videonastopu napovedal, da bo zunanje preverjevalce dejstev nadomestil s skupnostnimi zabeležkami po zgledu omrežja X.

Te izjave so po vsem svetu sprožile obsežno šikaniranje preverjevalcev dejstev.

Kaplan je poudaril, da bo Meta ob uvedbi sprememb v EU sodelovala z evropskimi regulatorji. Kakšne posledice naj bi torej omenjeni ukrep imel za evropske preverjevalce dejstev?

V prvi polovici lanskega leta so ti preverjevalci dejstev kot napačne označili 31 milijonov objav, pri čemer so objavili 189 tisoč člankov, s katerimi so to oznako utemeljili. Na napačne informacije je verjetno naletelo na milijone uporabnikov, nakar so prejeli opozorilo, da je vsebina napačna. 

Preverjanje dejstev za podjetje Meta že vrsto let izvajajo neodvisne zunanje organizacije, denimo AFP, Reuters, Correctiv, PolitiFact, od leta 2022 pa tudi Oštro. Te organizacije so podpisnice etičnega kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN, ki poudarja, da je preverjanje dejstev ključno za zaščito svobode govora.

Metin program preverjevalcem dopušča, da opozorijo na napačno vsebino tako, da k njej dodajo pojasnjevalni članek. Nato Meta vsebine ustrezno označi in uporabnike opozori, da so neverodostojne.

Program preverjanja dejstev novinarjem omogoča, da dosežejo širše občinstvo in mu zagotovijo verodostojne informacije. Na ta način lahko državljani sprejemajo informirane odločitve, se na primer izognejo širjenju lažnih vsebin in s tem omejijo razširjanje dezinformacij.

Na Madžarskem, denimo, kjer deluje samo ena organizacija za preverjanje dejstev, so novinarji med januarjem in junijem 2024 označili 679 tisoč primerov neverodostojnih vsebin, s čimer se je njihovo deljenje zmanjšalo za 46 odstotkov (delež nezaključenih vnovičnih delitev obdelanih vsebin na facebooku v navedenem obdobju). V Španiji, ki sodi med države z več preverjevalci dejstev, pa so ti označili 4,7 milijona takšnih vsebin, pri čemer se je njihovo deljenje zmanjšalo za polovico.

Skupnostne zabeležke niso dovolj

Maldita je v raziskavi o odzivu digitalnih platform na dezinformacije med evropskimi volitvami leta 2024 analizirala 1321 dezinformacijskih objav na družbenih omrežjih. Ugotovila je, da družbeno omrežje X, po vzoru katerega Zuckerberg namerava uvesti skupnostne zabeležke, v 70 odstotkih primerov glede tovrstnih objav ni ukrepalo. Zabeležke so bile dodane le 15 odstotkom objav, katerih neverodostojnost so preverili evropski preverjevalci dejstev. 

Med 20 najbolj viralnimi razkrinkanimi objavami, na katere se platforme niso odzvale, jih je bilo 18 objavljenih prav na omrežju X, pri čemer je imela vsaka od njih več kot 1,5 milijona ogledov. Neučinkovitost skupnostnih zabeležk dokazuje tudi podatek, da več kot 90 odstotkov lažnih informacij o lanskoletnih smrtonosnih poplavah v Španiji, ki so jih Malditini novinarji ovrgli, na omrežju X ni bilo opremljenih z zabeležkami. Kot navaja Maldita, odsotnost skupnostnih zabeležk ne pomeni vedno, da jih uporabniki ne potrebujejo. Odsotnost zabeležk lahko povzroči tudi algoritem, ki oceni, da med uporabniki z različnimi stališči ni dovolj soglasja za njihov prikaz.

Osredotočenost na soglasje namesto na dejstva pripelje do tega, da so dezinformacije o najpomembnejših temah in takih, ki najbolj razdvajajo, redko opremljene z opaznimi skupnostnimi zabeležkami. Po mnenju Maldite bi morali imeti članki, ki temeljijo na kakovostnih virih informacij in strokovnem znanju, prednost pred »soglasjem« uporabnikov, katerih mnenja pogosto niso enotna. Hkrati bi morali članki, predvsem v primerih najnevarnejših in viralnih dezinformacij, biti hitreje dostopni. 

Maldita ugotavlja tudi, da se v zabeležkah pogosto uporabljajo vsebine preverjevalcev dejstev. V preteklem letu so uporabniki omrežja X denimo predlagali več kot 850 zabeležk, v katerih so kot verodostojen dokaz navedli Malditino preverjanje dejstev. »Če se znebimo preverjevalcev dejstev, bo to vplivalo tudi na skupnostne zabeležke,« so še opozorili na Malditi.

Preverjanje dejstev ne posega v svobodo govora

S sistemom preverjanja dejstev preverjena vsebina doseže veliko občinstvo, ki bi bilo sicer zavedeno. Vse to poteka brez kakršnegakoli posega v svobodo govora, saj uporabniki oznake lahko prezrejo in še naprej berejo, delijo ali komentirajo napačne informacije, če to želijo.

Znotraj opisanega sistema imajo organizacije za preverjanje dejstev dostop do Metinih orodij za spremljanje vsebin, ki njihovi redakciji omogočajo boljše sledenje in odkrivanje dezinformacij na Metinih platformah. Brez teh orodij novinarjem morda ne bi uspelo razkrinkati dezinformacijskih kampanj, kakršna je kampanja Doppelganger, s katero je Rusija prek spletnih strani, oblikovanih po vzoru portalov zahodnih medijev, širila svojo propagando.

Morda jim tudi ne bi uspelo razkriti, kako je urednik ruske tiskovne agencije Sputnik na Češkem obšel evropske sankcije in prek lažnih profilov razširil manipulativen videoposnetek ukrajinskega predsednika Zelenskega. Enako velja za razkritje usklajenih čezmejnih dezinformacijskih kampanj med krizami, denimo lanskimi poplavami v Valencii.

Poleg tega Metin program financira delo preverjevalcev dejstev po vsej celini. Pri španski organizaciji za preverjanje dejstev in tehnološki razvoj Maldita.es ocenjujejo, da bo v evropski ekosistem za boj proti dezinformacijam po koncu sodelovanja z Meto prenehalo dotekati okoli 20 milijonov evrov.

Velike organizacije, kot je Maldita, bi po prenehanju sodelovanja z Meto izgubile približno 20 odstotkov prihodkov, kar po Malditinih navedbah pomeni, da ukrep ne bo občutno vplival na njihovo delo. V državah, kot so Češka, Slovenija in Albanija, pa bi to lahko pomenilo prekinitev dela organizacij, ki državljanom zagotavljajo preverjene informacije za oblikovanje mnenja. Po oceni evropske mreže za standarde preverjanja dejstev EFCSN bi v Evropi zaradi tega lahko prenehalo delovati najmanj 12 organizacij. Zato EU ne sme zanemariti svoje odgovornosti za zaščito evropskih državljanov. Pri tem si je sama zastavila pravila, zakone in mehanizme, ki jih mora upoštevati.

Preverjanje dejstev še zdaleč ni cenzura, temveč javnim razpravam dodaja kontekst in dejstva, da si lahko vsak državljan oblikuje mnenje. Preverjevalci dejstev, med katerimi je tudi Oštro, so ključni del zaščite svobodne izbire, predvsem med volitvami. Borijo se proti manipulacijam in zlonamernim ukrepom tujih vlad ali akterjev, katerih namen je med drugim širjenje nesoglasij, vplivanje na javni diskurz in diskreditiranje volilnega sistema. Obenem so nepogrešljiv element boja proti dezinformacijam.

Ta boj je ena od najpomembnejših nalog današnjih demokratičnih držav, kajti zmanipulirani državljani ne sprejemajo svobodnih volilnih odločitev, volitve, v katere je nekdo posegel, pa niso svobodne in poštene.