Izbruh vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai ni povzročil avgustovskih poplav
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Slovenijo je po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Posledice avgustovskih poplav v Črni na Koroškem. Foto: Anže Malovrh/STA
Portal Insajder je 9. avgusta poročal, da je Slovenijo »po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai« v južnem Tihem oceanu, ki je izbruhnil januarja lani. Trdili so, da je »šlo za poseben podvodni izbruh vulkana, ki je vplival na podnebje sveta«.
Pri tem so se sklicevali na prispevek, 5. avgusta objavljen na nemškem blogu Anderweltonline.com, kjer objavljajo mnenja o politiki, znanosti in tehnologiji ter drugih temah. Nekdanji pilot je v članku zatrdil, da se je po izbruhu podvodnega vulkana blizu otočja Tonga za deset odstotkov povečala količina vode v stratosferi, kar je po njegovem mnenju povzročilo močnejše padavine in nevihte.
Nemški portal se je skliceval na prispevek Nase, ki je 2. avgusta lani poročala, da je vulkan v ozračje sprostil ogromno količino vodne pare, ki bi lahko začasno segrela površje Zemlje. Nasa sicer ni poročala, da povečana količina vodne pare zaradi izbruha podvodnega vulkana povzroča močnejše padavine in nevihte.
Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da vsak vulkanski izbruh kratkotrajno vpliva na svetovno podnebje, tako zaradi drobnih delcev kot vodne pare, ki jih pošlje v ozračje.
»Glede na majhno magnitudo efekta na globalne povprečne temperature je nemogoče zaključiti, da je omenjeni izbruh kakorkoli prispeval k vremenskim pojavom v Evropi in Sloveniji,« je poudaril Zaplotnik.
Pri tem se je skliceval tudi na analizo globalnih temperaturnih razmer za letošnji julij, ki jo je pripravila ameriška neprofitna okoljska organizacija Berkeley Earth. Ugotovili so, da je bil letošnji julij najtoplejši mesec od leta 1850. Kot so pojasnili, sta človekovo delovanje in vremenski pojav El Niño med glavnimi dejavniki globalnih temperaturnih sprememb od leta 2013. Glede vpliva izbruha vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai so pojasnili, da bi ta lahko prispeval k segrevanju in drugim vremenskim pojavom, vendar je vpliv zelo negotov in magnituda manjša.
Zaplotnik je še poudaril, da poplave v Sloveniji niso nekaj novega. Zgodile so se zaradi poleti ne prav pogoste situacije, ko se skrajni del doline Rossbyjevega vala spusti v severno Sredozemlje in povzroči močan transport z jugozahodnim vetrom iz Sredozemlja proti območje Slovenije. Letos pa je bila zaradi rekordno visokih temperatur na površini morja nad Sredozemljem v ozračju »izjemna količina vodne pare«, kar je prispevalo k še večji intenzivnosti padavin.
Meteorolog z agencije za okolje (Arso) Brane Gregorčič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da nekoliko spremenjene razmere v stratosferi ne morejo bistveno vplivati na padavinske vzorce v zmernih geografskih širinah. »Sklepi o tem, kakšen vpliv naj bi povečana količina vodne pare v stratosferi imela na potek vremena v zmernih širinah, so v članku Insajderja zelo špekulativni, zavajajoči in kontradiktorni. Najbolj verjetna je ocena, da se bo vpliv v naslednjih letih kazal kot majhen dodatni prispevek h globalnemu porastu temperature,« je pojasnil.
Dodal je, da sta se julija letos na območju Alp mešala hladen atlantski in vroč afriško-sredozemski zrak. Atlantski tok je na začetku avgusta prodrl nad zahodno Sredozemlje, vremenska fronta pa je valovila čez Alpe. Nad Slovenijo so se zato okrepili jugozahodni višinski vetrovi.
Z omenjenimi vetrovi je v Slovenijo pritekal zelo vlažen zrak iznad toplega Sredozemlja in ob dviganju čez gorske pregrade zahodne in severne Slovenije so se prožili in obnavljali zelo močni nalivi.
Po besedah Gregorčiča je šlo za dinamiko, ki je bolj značilna za jesensko obdobje, ob tem pa so bile temperature poletno visoke in s tem je bilo v zraku tudi več razpoložljive vodne pare.
Portal Insajder smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Insajder je poročal, da je Slovenijo »po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai«, podvodni vulkan, katerega izbruh januarja lani je povečal količino vodne pare v ozračju.
Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je pojasnil, da ni mogoče zaključiti, da je izbruh tega vulkana v južnem Tihem oceanu vplival na vreme v Evropi in Sloveniji.
Meteorolog Brane Gregorčič z agencije za okolje je dejal, da so sklepi v prispevku, denimo, kako naj bi količina vodne pare vplivala na vreme, špekulativni, zavajajoči in kontradiktorni.
Trditev, da je poplave v Sloveniji na začetku avgusta povzročil Hunga Tonga-Hunga Ha'apai, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Posodobitev, 28. 8. 2023:
Na prošnjo sogovornika Žige Zaplotnika smo prispevek dopolnili. V citat o vplivu izbruha vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai na vremenske pojave v Evropi in Sloveniji smo pred besedno zvezo magnituda efekta dodali pridevnik majhen. Pri povzemanju analize globalnih temperatur pa smo dodali, da sta človekovo delovanje in vremenski pojav El Niño med glavnimi dejavniki globalnih temperaturnih sprememb od leta 2013, vpliv izbruha vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai pa je zelo negotov in magnituda manjša.
Dodali smo še, da so se poplave zgodile zaradi poleti ne prav pogoste situacije, ko se skrajni del doline Rossbyjevega vala spusti v severno Sredozemlje in povzroči močan transport z jugozahodnim vetrom iz Sredozemlja proti Sloveniji. Dodali smo tudi, da je bila letos zaradi rekordno visokih temperatur na površini morja nad Sredozemljem v ozračju »izjemna količina vodne pare«, kar je prispevalo k še večji intenzivnosti padavin.
Na prošnjo sogovornika Braneta Gregorčiča smo prispevek dopolnili s pojasnilom, kako so jugozahodni vetrovi v Sloveniji vplivali na vreme v začetku avgusta. Dodali smo poved, da je z omenjenimi vetrovi k nam pritekal zelo vlažen zrak iznad toplega Sredozemlja in ob dviganju čez gorske pregrade zahodne in severne Slovenije so se prožili in obnavljali zelo močni nalivi.
Poleg tega smo dodali še, da je šlo za dinamiko, ki je bolj značilna za jesensko obdobje, ob tem pa so bile temperature poletno visoke in s tem je bilo v zraku tudi več razpoložljive vodne pare.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.